Letos bodo morale tako banke, ki so začele sanacijski proces, prilagoditi svoje poslovne modele novim pogojem poslovanja, ki jim bodo zagotavljali pozitivno poslovanje ter zadostno sposobnost notranjega ustvarjanja kapitala, ugotavlja svet Banke Slovenije (BS) v najnovejšem poročilu o stabilnosti slovenskega bančnega sistema.

Izboljšana učinkovitost poslovanja bank se mora po njihovem prepričanju odraziti v zvišanju neto obrestne marže, ki bo "zagotavljala ustrezen donos na vloženi kapital ter ustrezno ovrednotenje prevzetih tveganj".

Ker pa te prilagoditve po mnenju Banke Slovenije ne bodo sposobne izvesti vse banke na sorazmerno zasičenem slovenskem bančnem trgu, ki ob tem ne omogoča enakih stopenj rasti kot pred krizo, je nadaljnja konsolidacija bančnega sistema nujna.

Znova izpostavljajo visoko zadolženost podjetij
Razvoj sistemskih tveganj v bančnem sistemu, ki je bil lani pod vplivom nadaljevanja recesije in močnega krčenja sektorja, ostaja po oceni BS-ja tudi letos negotov - dogajanje je močno odvisno od okrevanja gospodarstva in uspešnosti nadaljnje prilagoditve strukture financiranja bank. To mora po navedbah nadzornika bančnega sistema pripeljati do nadaljnjega zmanjšanja odvisnosti od kratkoročnega in nestabilnega financiranja na mednarodnih trgih ter povečevanja financiranja z lastnimi in dolgoročnejšimi viri.

V Banki Slovenije znova izpostavljajo tudi visoko zadolženost podjetij in odvisnost okrevanja podjetniškega sektorja od pridobivanja virov za investicije pri bankah. Ker se banke še naprej razdolžujejo v tujini, imajo podjetja omejene možnosti za spreminjanje strukture financiranja, zato ostajajo sorazmerno visoko zadolžena, pa čeprav so lani neto zmanjšala dolg. Trdovratna visoka zadolženost podjetij pa ne izboljšuje njihove sposobnosti najemanja posojil, kar jih sili v dodatno prodajo naložb oz. v zadržanost pri novih investicijah, opozarjajo v Banki Slovenije.

Slovenska podjetja so zaradi visoke odvisnosti od financiranja prek bank in sorazmerno nizkega deleža lastniškega kapitala toliko občutljivejša na finančno krizo, šele povečan obseg kapitala v podjetjih ter znižanje odvisnosti od bančnih posojil pa bosta zmanjšala njihovo občutljivost, so jasni v poročilu. Da bi podjetja znižala zadolženost glede na lastniški kapital na raven najuspešnejših podjetij v svoji dejavnosti, bi morala vrednost kapitala po ocenah povečati za okoli pet milijard evrov.

Pot do znižanja zadolženosti podjetij pa ne vodi le skozi dokapitalizacije podjetij - k temu bo lahko prispevala tudi zamenjava terjatev za kapital, ki jo omogoča prenovljena insolvenčna zakonodaja, kapital podjetij pa se lahko poveča tudi s povečanjem tržne vrednosti kapitala ob gospodarski rasti, navajajo v BS-ju.

Posojila gospodinjstvom med najmanj tveganimi naložbami bank
Bolj optimistični so v Banki Slovenije glede slovenskih gospodinjstev - posojila gospodinjstvom namreč kljub dolgotrajni krizi ostajajo med najmanj tveganimi naložbami bank. Gospodinjstva so z racionalnim odnosom do zadolževanja v času konjunkture stopnjo zadolženosti ohranila na ravni, ki je za polovico nižja kot povprečje evrskega območja. Kot eden redkih sektorjev s pozitivnim neto finančnim položajem lahko zato s povpraševanjem pomembno prispevajo h gospodarskemu okrevanju.

Kreditno tveganje se je sicer po opravljenih pregledih bank in prenosih slabih terjatev z NLB-ja in NKBM-ja na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v decembru znižalo, vendar pa kljub temu še naprej obstaja tveganje ponovnega poslabšanja kakovosti naložb v primeru nadaljevanja gospodarskega zastoja. Prenosi slabih terjatev na "slabo banko" po vrednostih, nižjih od knjigovodske, so sicer po pojasnilih BS-ja pomenili dodatne slabitve in poglobitev izgube bančnega sistema.

Povečano dohodkovno tveganje v bankah
Dodatna preskrbljenost bank s kapitalom po nedavnih obsežnih dokapitalizacijah pa po drugi strani po oceni Banke Slovenije daje dobro osnovo za večje kreditiranje zdravih podjetij, ki imajo perspektivne poslovne modele - z višjo kapitalsko ustreznostjo bančnega sistema je namreč po oceni bančnega nadzornika manj razlogov za dozdajšnjo bančno prakso uporabe krčenja posojilne aktivnosti za izboljšanje kapitalske ustreznosti.

Zaradi visokega deleža slabih terjatev v bankah in krčenja posojilne aktivnosti pa se je lani povečalo dohodkovno tveganje v bankah - to se je pokazalo v vztrajnem zniževanju neto obrestnih prihodkov, znižanju neto neobrestnih prihodkov ter močnem povečanju stroškov oslabitev in rezervacij. Se je pa po ukrepih države zmanjšalo tveganje refinanciranja bank na grosističnih trgih, zato je pričakovati lajšanje pogojev za njihov ponovni dostop do virov v tujini. Banke na kratek rok tudi niso obremenjene z visokim tveganjem refinanciranja, saj so velik del dolga do tujine že odplačale.