Banka Slovenije sicer pritrjuje ugotovitvam omenjenih treh ustanov, da bo v okviru nadaljnjih dejavnosti treba doreči še številne pomembne okoliščine glede vzpostavitve slabe banke, opredelitve premoženja, ki se bo lahko prenašalo na slabo banko, in glede upravljanja slabe banke, z upoštevanjem mednarodnih dobrih praks in priporočil mednarodnih institucij.

V Banki Slovenije so pojasnili, da z ministrstvom za finance sodelujejo pri pripravi tistih podzakonskih predpisov, ki bodo določali pogoje in način izvedbe posameznih ukrepov v bankah - dokapitalizacije bank, prenosa slabih terjatev in drugih tveganj bank na slabo banko kot tudi podrobnosti glede izdaje poroštev države.

"Špekulacije in moralni hazard"
V nadzorniku bančnega sistema opozarjajo, da so že v času razprave ob sprejemanju zakona o slabi banki poudarjali, da mora izvajanje teh ukrepov temeljiti na ugotovitvah nadzora Banke Slovenije glede sposobnosti posamezne banke, da izpolni zahteve v zvezi s kapitalsko ustreznostjo in da so drugačna merila in kriteriji neutemeljeni in odpirajo možnosti "špekulacij in moralnega hazarda brez reševanja pravih problemov". Na ta vidik so kot posebno kritiko zakonske ureditve po njihovih besedah opozorili tudi komisija, ECB in IMF ter v zvezi s tem priporočili ustrezne spremembe zakonodaje.

BS pritrjuje ugotovitvam "Trojke"
V Banki Slovenije poleg tega pravijo, da so že v okviru razprave ob sprejemanju zakona opozarjali, da ta ne določa ustreznih pristojnosti Banke Slovenije v procesu odločanja o izvajanju ukrepov v bankah. Banka Slovenije zato pritrjuje ugotovitvam mednarodnih ustanov, da je zakon v tem smislu pomanjkljiv in je posledično tudi urejanje teh vprašanj v podzakonskem predpisu lahko le zelo omejeno.

Banka Slovenije si bo zato prizadevala, da bo podzakonski predpis, ki bo določal pogoje in način izvedbe mogočih ukrepov v bankah, v čim večji meri zagotovil njeno ustrezno vlogo v postopku odločanja o upravičenosti izvedbe določenega ukrepa v banki.

Poseben sklop podzakonskih predpisov naj bi urejal tudi vprašanja glede vzpostavitve, mandata in delovanja slabe banke. Ministrstvo za finance je v okviru dosedanjih aktivnosti po navedbah banke Slovenije predstavilo šele groba izhodišča za oblikovanje teh aktov, ki pa "ne dajejo jasnih odgovorov na pomembna vprašanja glede delovanja slabe banke in glede javnofinančnih učinkov".

Banka Slovenije v pripravo teh izhodišč, ki jih je ministrstvo tudi poslalo v presojo mednarodnim ustanovam, ni bila vključena. V nadzornem organu bančnega sistema zato pravijo, da so ministrstvo že v postopku sprejemanja opozarjali na nekatere ključne dileme, ki jih izpostavljajo te institucije.

Banka Slovenije je pripravila celo svoj predlog zakona, ki bi urejal vzpostavitev posebne agencije, pristojne za odločanje o ukrepih v bankah z upoštevanjem zahtev po zakonu o bančništvu, po potrebi pa bi lahko odločila tudi o ustanovitvi posebne družbe, na katero bi se prenesle terjatve in drugo problematično premoženje bank, če bi bilo to glede na proces dokapitalizacije banke potrebno.

V Banki Slovenije menijo, da bi takšna ureditev zagotavljala neodvisnost in strokovno delovanje agencije oziroma posledično slabe banke, ki bi bila osredotočena na vprašanja stabilizacije bank.

Številnim pripombam, ki jih podajajo mednarodne ustanove, bi se po oceni Banke Slovenije z bolj uravnoteženo in strokovno razpravo v času sprejemanja zakona lahko izognili. "Ministrstvo za finance za takšno razpravo v času priprave ni kazalo pripravljenosti," še poudarjajo v izjavi za javnost.