Kljub malce boljši zaposlitveni sliki aprila in maja pa so bila ta gibanja zgolj sezonska, ugotavlja Banka Slovenije. So se pa negativna gibanja v gradbeništvu nekoliko umirila, maja pa so bili večji tudi prihodki v trgovini.
Ob tem opažajo, da so gospodarska gibanja v evrskem območju sredi letošnjega drugega četrtletja postala manj neugodna, malce je okrevalo tudi slovensko gospodarstvo. Industrijska proizvodnja se v zadnjih treh mesecih tako ni več zmanjševala, k čemur je prispeval predvsem občuten porast izvoza. Podjetja so tudi vse do junija pozitivno ocenjevala prihodnje povpraševanje.

Manjši primanjkljaj šele prihodnje leto
Na Banki Slovenije hkrati napovedujejo, da bo dodatno zategovanje pasu države prispevalo k zmernemu upadu BDP-ja v letu 2014, ponovno rast pa tako lahko pričakujemo šele leta 2015. Slednje pa naj bi se uresničilo šele ob boljših mednarodnih razmerah in vzporedno s saniranim bančnim sistemom.
Prav zaradi sredstev, predvidenih za sanacijo bank, se je letošnji proračunski primanjkljaj v prvem četrtletju povečal na 10,4 odstotka BDP-ja. V predlogu rebalansa proračuna, ki ga prav v teh dneh obravnavajo parlamentarna delovna telesa, pa je predviden celoletni primanjkljaj 1,5 milijarde evrov oz. 4,4 odstotka BDP-ja, kar je dobrih pol milijarde evrov več kot v prvotnem proračunu. Vlada sicer pričakuje znižanje primanjkljaja v letu 2014 na 2,6 odstotka BDP-ja.
Šibka inflacija bo ostala
Zaradi slabih razmer je tudi inflacija zmerna. Zaradi višjih cen goriv se je junija medletna stopnja rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin povišala na 2,2 odstotka, a kazalniki osnovne inflacije ostajajo pod povprečjem evrskega območja.
Močnejše enkratne učinke na povišanje cen je pričakovati zaradi dviga DDV-ja in nekaterih drugih fiskalnih ukrepov, vendar naj bi se skupna inflacija v drugi polovici leta zaradi nizkega domačega povpraševanja in stroškovnega prilagajanja gospodarstva še naprej gibala na ravni okoli dveh odstotkov.