Viri TV Slovenija trdijo, da je na Banki Slovenije (BS) v sredo, 18. decembra 2013, vladalo izredno stanje. Povod: seja ustavnega sodišča, da na ta dan odloči o začasnem zadržanju novele zakona o bančništvu, ki je bila zakonska podlaga za izbris.

BS-ju se je zato očitno mudilo. Med Brusljem in Ljubljano naj bi pregorevale telefonske žice. Evropska komisija je še isti dan izdala dovoljenje za državno pomoč. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila TV Slovenija, je centralna banka svojo odločitev za izbris datirala z dnem pred bruseljskim dovoljenjem, na katerega pa se je v sami odločbi sklicevala.

Po naših neuradnih informacijah je sicer BS izbris podrejencev načrtovala med 20. in 22. decembrom.

"V kolikor je vsaj ščepec od tega res, in mi vemo, da je res vse; potem bi se že včeraj morala na izredni seji sestati vlada in ukrepati, kajti vodstvo Banke Slovenije, kakršno je, ob vseh teh ravnanjih, pomeni nadaljevanje škode," je dejal Kristjan Verbič iz Društva malih delničarjev.

A pravi misterij predstavlja nenavadno vrednotenje bilanc bank. Da je Slovenija od Evropske komisije sploh dobila dovoljenje za državno pomoč, je morala izkazati kapitalsko podhranjenost sistemskih bank. Komisija naj bi breme reševanja bank na vsak način želela prevaliti tudi na imetnike vrednostnih papirjev, zato je vztrajala pri izbrisu, ki pa je zakonsko mogoč le ob negativnem kapitalu bank.

Dve reviziji, ki sta še danes strogo varovani in skriti pred javnostjo, naj bi najslabše možno ovrednotili bilance domačih bank. S tem naj bi BS dobila zakonsko podlago za izbris. Samo po sebi je zgovorno že to, da naj bi zunanji revizijski hiši, ki naj bi delovali po navodilu naročnika, da bi se izognili odgovornosti, navedli, da odstopata od veljavnih revizijskih standardov.

"Oni se sistematično trudijo, da podatki ne bi prišli v javnost. In to takšni podatki, ki bi jih javnost morala vedeti," je dejal Miha Kunič, odvetnik razlaščencev.

Podpis kot vroč kostanj
Kot zanimivost: izjave o vpisu in vplačilu novih delnic v primeru NLB-ja nista želela podpisati ne guverner ne takratni finančni minister Uroš Čufer. V to naj bi namočila takratnega državnega sekretarja Mitjo Mavka, ki naj bi v zameno pol leta kasneje dobil dobro plačano službo v Londonu. Viceguverner Janez Fabjan je v podpisu izjave navedel celo uro, 11.25., v primeru, da ga s svojo odločitvijo na tisto vročo decembrsko sredo ne prehiti ustavno sodišče.

Na BS-ju trdijo, da so ravnali zakonito, in čakajo na presojo sodišča.

Kotnik in žvižgač
Na enakih ugotovitvah temeljijo številne tožbe in ovadbe, ki so jih proti BS-ju in poslovnim bankam vložili mali delničarji in razlaščeni imetniki podrejenih obveznic. Potrdil jih je tudi neimenovani žvižgač iz BS-ja, s katerim se je pogovarjal kolumnist časopisa Finance, Tadej Kotnik.

Spregovoril je tudi za našo televizijo. Vir naj bi mu dal podatke o izračunih, ki so bili kasneje podlaga za razlastitev. "Razkril sem del pogovora, kolikor mi je bilo dovoljeno. To je to, kar sem v tej fazi pripravljen povedati. Kar je zapisano v članku v Financah, zagovarjam in za tem stojim, dodatnih stvari pa ne bi razkrival, ker bi spet potreboval avtorizacijo," je izjavil.

Odvetniki malih delničarjev potrjujejo Kotnikove navedbe. "Že lanskega februarja smo ustavnemu sodišču navedli isto. Dokazi, ki smo jih zbrali, potrjujejo in dokazujejo, da so navedbe gospoda Kotnika absolutno resnične."

Banka Slovenija je razlastila za skoraj 600 milijonov evrov obveznic in več kot sto tisoč delničarjev, zato se vrstijo ovadbe in tožbe. Društvo malih delničarjev je v ponedeljek v zvezi s tem na policijo vložilo zahtevo za preiskavo po uradni dolžnosti in naznanilo sum storitve kaznivega dejanja. Zahtevajo uvedbo preiskave zoper BS.