Bia Separations je biotehnološko podjetje, katerega glavna dejavnost je razvoj, proizvodnja in prodaja CIM® monolitov ali inteligentnih filtrov za čiščenje in ločevanje makromolekul za potrebe farmacevtskih in drugih biotehnoloških podjetij. Ajdovsko podjetje želi v 10 do 15 letih ustvariti do 500 milijonov evrov letne prodaje, če ji bo s trga uspelo izriniti materiale tretje generacije, je v pogovoru za MMC povedal direktor podjetja dr. Aleš Štrancar.

V Ajdovščini odlične razmere za delo
Vsa nova biotehnološka zdravila potrebujejo čiščenje, kar predstavlja dve tretjini cene novega zdravila. V tem delu postopka BIA Separations poskrbi za vsaj eno stopnjo, s čimer ima odprto pot do še precej večjega tržnega deleža pri novih zdravilih. Lani se je podjetje, v katerem je 20 doktorjev znanosti, iz Ljubljane preselilo v Ajdovščino, kjer imajo odlične razmere za delo. Zaposleni so zelo motivirani tudi zato, ker so ob večletni zvestobi podjetju nagrajeni z lastniškimi deleži.

Primorsko-notranjska gazela leta
Bia Separations, d. o. o., sta leta 1998 ustanovila in vanj vložila znanje skupina raziskovalcev in sklad tveganega kapitala Horizonte. Lani je imelo podjetje dobre štiri milijone evrov prihodkov od prodaje. Dr. Štrancar je leta 2005 dobil priznanje za podjetnika leta v Sloveniji, lani nagrado Kappa Health Award za eno najuspešnejših raziskovalnih visokotehnoloških podjetij v Evropi, prejšnji teden pa še priznanje časopisa Dnevnik za primorsko-notranjsko gazelo leta.

Ukvarjate se z razvojem, proizvodnjo in prodajo enostavnih inteligentnih filtrov za čiščenje zdravil. Je res, da trenutno nimate prave konkurence po svetu?
Gre za četrto, naprednejšo generacijo materialov za čiščenje zdravil. In v tem trenutku smo edini, ki ponujamo materiale četrte generacije. Konkurenca pa so vsi proizvajalci tretje generacije materialov. Skratka, naš tržni delež pri proizvodnji monolithnih polimerov za čiščenje zdravil je stoodstoten, s trga pa želimo izriniti materiale tretje generacije in v desetih do petnajstih letih doseči vsaj 25 odstotkov tega trga, kar pomeni od 300 do 500 milijonov evrov letne prodaje.

V koliko državah imate prijavljen svoj patent? Kako se odločite, kje zaščititi patent?
Trenutno imamo patente v okrog 40 državah. Odločitev, v kateri državi bomo šli v patent, temelji na velikosti trga določene države in morebitne konkurence v določeni državi.

Zanimivo je, da ste leta 2006 zmagali v štiri leta dolgem patentnem sporu z ameriškim multinacionalnim podjetjem General Electric. Mar ni kar nenavadno, da je lahko majhno slovensko podjetje prepričalo sodišče?
Majhnost je v naših glavah. Na sodišču v glavnem igrajo vlogo argumenti. In ti so bili zelo močni in podprti z odlično strategijo naše patentne pisarne in Kölna.

Koliko vas je stala tožba?
Glede na to, da smo jo dobili, nas je zadeva stala okrog 30 tisoč evrov.

Katera svetovna farmacevtska podjetja so vaši največji kupci?
Med našimi kupci so tako rekoč vsa velika farmacevtska podjetja, so pa še vsi v fazah testiranja naših materialov, ki trajajo od tri do pet let.

Lani ste podjetje iz Ljubljane preselili v Ajdovščino. Zakaj? Ker ste hitrorastoče podjetje, še povejte, ali ste imeli morda kakšno ugodno ponudbo, da bi odšli v tujino?
Glede na ceno zemljišč in trenutno politiko ljubljanske občine, je odgovor jasen. Imeli smo tudi izjemno ugodne ponudbe iz Avstrije, boljše kot v Ajdovščini. Pretehtali so odlični kadri v Sloveniji, ki jih nismo hoteli izgubiti.

Kot vodja podjetja morate veliko potovati po svetu. Se kdaj vrnete z občutkom, da vam na kakšen sestanek ali simpozij ne bi bilo treba, ali pa res vsaka takšna pot prinese neko novo izkušnjo in nove posle?
Moje delo je predvsem promocija tehnologije ter produktov in pridobivanje novih strank. Brez osebnega stika je to nemogoče.

V vašem podjetju je zaposlenih 70 ljudi, ki so večinoma visoko izobraženi. Koliko jih ima doktorat?
Okrog 20.

Na začetku vaše zgodbe, leta 1998, je bil z 850 tisoč evri eden vaših prvih vlagateljev sklad tveganega kapitala Horizonte, ki je še vedno del podjetja. Vam pušča proste roke ali zelo vpliva na poslovno politiko? Še to: mar ni običajno, da takšen sklad po nekaj letih proda svoj delež in se umakne? Lahko še ocenite, koliko je zdaj vreden delež sklada Horizonte?
Gre za poslovno strategijo sklada. Nimam pooblastil, da jo komentiram. Trenutna vrednost je poslovna skrivnost, gre pa za večkratnik vložka z dvomestnim številom.

Kakšna je vaša povezava z avstrijskim podjetjem istega imena?
Slovensko podjetje je v 100-odstotni lasti avstrijskega.

Ali vsi lastniki podjetja vedo vse skrivnosti o tehnologiji in proizvodnji, ves know-how?
Ne! Najzaupnejših informacij po pogodbi nimajo pravice zahtevati.

Brezposelnost v Sloveniji narašča, podjetij, ki zvišujejo število zaposlenih, ni veliko. Koliko prošenj za zaposlitev dobite vsak teden?
Ne vem, to je vprašanje za našo kadrovsko. (Res smo vprašali kadrovski oddelek, njihov odgovor: "Dobimo približno dve prošnji na teden, kadar objavimo razpis, pa priblizno 100 na razpis.")

Leta 2009 je v vaš laboratorij pomotoma prišel virus ptičje gripe. Kako se je lahko to zgodilo? Se je kdo okužil?
Napaka na strani partnerja, vodilne svetovne multinacionalke. Poskusi s tovrstnimi materiali se lahko izvajajo le v za to primernih prostorih, s pravilno izobraženim kadrom in ob upoštevanju vseh napotkov glede varnosti pri delu. Tudi če se zgodi napaka, nesreča do okužb ne sme priti. In zato pri delu ni prišlo do nobene okužbe.