2. sv
To ni opozorilni signal ali pa poziv na pomoč.
V letošnjem prvem četrtletju so si hrvaške banke izposodile 920 milijonov evrov, s čimer se je zunanji dolg države povečal na 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda.
Hrvaški tako grozi resna dolžniška kriza, če bo nadaljevala z zadolževanjem v trenutnem obsegu, je po poročanju hrvaških medijev v svojem poročilu opozorila hrvaška centralna banka.
Delež zunanjega dolga Hrvaške v BDP pa naj bi se pri trenutni ravni zadolževanja do prihodnjega leta povečal na 86 odstotkov ali več, so še zapisali v poročilu. Obsežno zadolževanje se torej nadaljuje navkljub opozorilom Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke k znižanju zunanjega dolga na okoli 70 odstotkov BDP.
Finančno ministrstvo sicer zagotavlja, da je dolg popolnoma odplačljiv, hkrati pa izpostavlja, da so k dodatnim dolgovom države večinoma prispevale komercialne banke in podjetja, je poročala dpa. Guverner centralne banke Željko Rohatinski opozarja, da se morajo hrvaške oblasti s primerno ekonomsko politiko spopasti s problemom naraščanja skupnega zunanjega dolga.
So zadeve res videti tako nedolžne?
Nekdanji hrvaški minister za gospodarstvo Ljubo Jurčič je naraščanje dolga opisal kot skrb vzbujajoče. "Če se bomo morali soočiti z višjimi obrestnimi merami in krajšimi plačilnimi roki, se lahko znajdemo na poti k dolžniški krizi, krizi obrestnih mer in na koncu še v finančni krizi," je za dnevnik Jutranji List pojasnil Jurčič.
To ni opozorilni signal ali pa poziv na pomoč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje