Gospodarska zbornica Slovenije je organizirala prvi dogodek pri nas na temo 3D-tiskanja v sodelovanju z oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje naravoslovnotehniške fakultete. Čeprav je tehnologija pravzaprav že dokaj stara, profesor Igor Grabec je npr. že leta 1969 prijavil prvi patent na tem področju, pa je področje začelo postajati zanimivo za širšo javnost šele v zadnjih petih letih.

Tehnologija ima po besedah izredne profesorice na naravoslovnotehniški fakulteti Deje Muck precej konkurenčnih prednosti. Za primer je dala izdelavo motorja z notranjim izgorevanjem iz titana. Po klasičnem postopku je zanj potrebnih šest ton titana, zgolj ena tona pa z dodajalnimi tehnikami, kakor je pravzaprav pravilno ime za 3D-tiskanje.

Nižji stroški in proizvodnja spet doma
Ta tehnologija bo zato vplivala na klasično oskrbovalno verigo, je dodala, saj se bodo znižali stroški proizvodnje, ta pa se bo lahko nato, seveda s precej manj ljudmi, znova preselila nazaj v lokalno okolje, zaradi česar se bodo zmanjšali tudi transportni stroški in čas dobave. Načini uporabe tehnologije pa zares univerzalni; uporablja se lahko v urbanizmu, protetiki, modi, medicini, kulinariki, avtomobilski in vesoljski tehnologiji, arhitekturi, strojništvu, vojaški industriji … Tiskamo namreč lahko že skoraj z vsemi materiali – biološkimi, kovino, gumo, plastiko, hrano, vodo …

Zato ni čudno, da področje doživlja izjemno rast prihodkov, poudarja Igor Drstvenšek z mariborske strojne fakultete, vendar je ta panoga še vedno na začetku, saj je trenutno vredna le okoli pet milijard evrov, kar pa je vseeno šestkraten skok od leta 2010. Do množične uporabe pa bo treba zaobiti še kar nekaj ovir, je poudaril. Dodajalne tehnike niso enovite in uporaba materiala za dodajanje določa tudi, katera tehnika se lahko sploh uporablja, znanje o tem pa ni široko razširjeno. Veliko je tudi materialov, ki se ne vedejo vedno enako, in zato je končni izdelek zelo odvisen od parametrov, s katerimi se materiali spravijo v končno obliko.

Kljub temu Slovenija ne zaostaja na tem področju, vendar je naša težava tudi tu razpršenost laboratorijev, ki bi se po mnenju Muckove morali začeti povezovati.

Različne potrebe in zelo različne stranke
Kakor so razpršene panoge, kjer se tehnologija uporablja, tako se med seboj razlikujejo tudi stranke podjetij, ki nudijo 3D-tiskanje - od podjetij in posameznikov do javnih zavodov, je za MMC povedal Lovro Gorše iz podjetja 3D tisk. "Imeli smo upokojenega inženirja, ki si je zaželel 3D-tiskalnika, zato da bi se lahko naučil delati z njim, da mu v pokoju ne bi bilo dolgčas," je povedal. Čedalje več pa je med strankami tudi šol na vseh ravneh - osnovne, srednje, fakultete -, ki kupujejo 3D-tiskalnike in na njih izobražujejo učitelje, kako s tiskalniki ravnati. Tudi npr. študente arhitekture že sprašujejo, naj ocenijo, kakšno je njihovo znanje ravnanja s 3D-tiskalniki, je opomnil.

3D-tiskanje je po njegovih besedah resda odprlo široko področje uporabe, a kot se za hiter razvoj novih tehnologij spodobi, s seboj prinaša kar nekaj pravno sivih težav.

Izrivanje tradicionalnega
Kot primer je navedel Lego. Ta za zdaj načrte svojih kock še pušča na spletu in tako si jih uporabnik lahko naloži, in če ima 3D-tiskalnik, tudi natisne. Čeprav na prvi pogled morda ne najpametnejša poslovna poteza, pa bi se za Dance to lahko izkazala kot prava zlata jama. Če bi njihovi uporabniki namreč imeli doma 3D-tiskalnike, bi si lahko zgolj naložili načrte in natisnili kocke. To pa pomeni neposreden dostop do končnih kupcev, obvod vseh posrednikov, večji dobiček in nižja končna cena, je pojasnil. A tu je seveda tudi temna stran tovrstne robotizacije. Takšna oblika poslovanja pomeni zaprtje tovarn in precej manj zaposlenih, saj bi podjetje potrebovalo npr. le nekaj visoko izobraženih kadrov.

To seveda ni edino področje, kjer bi se kaj takega lahko zgodilo, gradbeništvo je še eden izmed takih primerov, kjer bi neka kombinacija robotov in 3D-tiskalnikov potrebovala zgolj nadzorne inženirje. To se je že začelo dogajati, saj so recimo na Nizozemskem že zgradili kovinski most zgolj s pomočjo robotskih rok in 3D-tiskalnika.