Donald Trump ostaja zvest samemu sebi, Opecu (na čelu s Savdsko Arabijo) je že zažugal, naj poskrbi za nižje cene nafte (to naj bi po njegovem mnenju celo končalo vojno v Ukrajini), prav tako pa opozoril centralne banke po svetu, naj znižujejo obrestne mere. Je bil pa zato precej zmeren v odnosu do Kitajske. Kot je Trump povedal za Fox News, je bil njegov telefonski pogovor s predsednikom Šijem prijateljski, zato verjame, da lahko s Kitajsko doseže trgovinski sporazum. Udeleženci finančnih trgov zdaj verjamejo, da ZDA ne bodo uvedle previsokih carin za uvoz kitajskih izdelkov, nasploh pa prve Trumpove dneve v Beli hiši ocenjujejo kot pozitivne, kar je številnim elitnim delniškim indeksom (S & P 500, FTSE100, DAX ...) prineslo nov zagon in tudi rekordne vrednosti.

Nvidia letos zelo zmerno navzgor
Indeks S & P 500 je gladko opravil s psihološko mejo 6000 točk in med petkovim trgovanjem pri 6.128 točkah postavil nov mejnik. Brez volatilnosti sicer ne gre, a na to se bo treba pod Trumpom navaditi. V sredo je na primer blestel tehnološki sektor, ki pa je bil v petek že najšibkejši člen. A ne zaradi Trumpa, ampak predvsem zaradi podjetja Texas Instruments (delnice so padle za več kot sedem odstotkov), ki ob vse večjem kopičenju zalog za prvo letošnje četrtletje pričakuje nižji dobiček od pričakovanj analitikov. Občutno (za več kot tri odstotke) so zdrsnile tudi Nvidijine delnice, ki bodo letos zelo težko ponovile fantastično rast v prejšnjih dveh letih. Za zdaj so v letu 2025 le za tri odstotke v plusu. Za primerjavo: v prvi kotaciji Ljubljanske borze se je letos vseh osem delnic z izjemo Cinkarne močneje podražilo (najbolj Petrolove, za 20 odstotkov).

Vrednotenja v ZDA visoka, čas za "preostali svet"
Večina napovedi pravi, da bi S & P 500 letos "moral" doseči vsaj 6500 točk. Michael Hartnett, analitik pri Bank of Americi, meni, da bi lahko rast delniških trgov po svetu postala vsesplošna, če bodo centralne banke zniževale obresti, saj bi to spodbudilo gospodarsko rast. Hartnett poudarja, kako močno so delniški trgi v New Yorku odskočili zadnji dve leti, medtem ko na preostalih borznih parketih ni bilo opaziti posebnega navdušenja. Wall Street je od konca leta 2022 "letel" predvsem na krilih razmaha umetne inteligence, pa tudi lepe gospodarske rasti, ki je vplivala na višje dobičke podjetij. Newyorški trg ima v svetovnem merilu že več 60-odstotni delež, vrednotenja so že nevarno visoko. V zadnjih desetih letih se je vrednost indeksa S & P 500 skoraj potrojila, čeprav so prihodki podjetij, ki sestavljajo ta indeks, napredovali le za 69 odstotkov.

Največji padec dolarja v več kot letu dni
Za rast "preostalega sveta" bi verjetno potrebovali šibkejši dolar. Potem ko so številni analitiki napovedovali, da bo evro z dolarjem v kratkem dosegel pariteto, se je (vsaj začasno) res zasukalo drugače. Evro je doživel najvišjo tedensko rast v dobrem letu dni in splezal nad 1,05 dolarja. Vzrok je seveda Trumpova ne tako stroga drža pri kitajskih carinah in težnja k zniževanju obrestnih mer. Evru je pomagal tudi preliminarni indeks PMI za evrsko območje in Nemčijo, ki v nekaterih delih kaže izboljšanje razmer, predvsem pri zasebnem sektorju, medtem ko se je krčenje proizvodnega sektorja upočasnilo. V četrtek se bo spet sestala Evropska centralna banka, po štirih lanskih znižanjih obrestne mere je pričakovati, da bo sledilo še eno znižanje za 25 bazičnih točk. Nov teden prinaša tudi prvi letošnji sestanek Feda (28.–29. januar), ki pa skoraj zagotovo ne bo spreminjal obrestnih mer. Prvi letošnji rez je pričakovati na junijski seji.

Larry Fink priporoča evropske delnice ...
Evropski delniški trgi so imeli sicer spet pozitiven teden. STOXX 600 je pridobil 1,2 odstotka, kar pomeni njegovo peto zaporedno rast na tedenski ravni (najdaljši pozitivni niz v skoraj desetih mesecih). V petek je indeks STOXX 600 obremenil 13-odstotni padec Ericssonovih delnic, saj je švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme z dobičkom zadnjega lanskega četrtletja razočaral analitike. Skupaj s cenami nafte je šel navzdol tudi evropski naftni sektor. Če številni analitiki še ne priporočajo večje izpostavljenosti do evropskih delnic, pa Larry Fink, prvi mož BlackRocka (to je največji upravljavec premoženja na svetu), meni drugače. Na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je povedal, da je morda že napočil čas za nov začetek večjih vlaganj v Evropo. "V Evropi je preveč pesimizma. Verjamem, da je spet prišel čas za nova vlaganja v tem prostoru," je povedal Fink, a poudaril, da bo treba čim prej razmisliti o uniji kapitalskih trgov.

... in bitcoin!
Larry Fink je komentiral tudi kriptovalute. Pravi, da je velik vernik bitcoina in napoveduje njegovo močno rast, ki bi lahko segla do "500, 600 ali celo 700 tisoč dolarjev". Če smo že vajeni, da takšne napovedi prihajajo iz osrčja kriptoindustrije (Brian Armstrong, CEO kriptomenjalnice Coinbase, je pred dnevi celo omenjal, da bi se vrednost bitcoina z leti lahko merila v milijonih dolarjev), pa od Finka takšnih komentarjev nismo pričakovali. Podkrepila jih je novica, da je BlackRock kupil za 600 milijonov dolarjev bitcoinov. Pridružil se je še legendarni vlagatelj Ray Dalio z besedami, da bitcoin zmanjša tveganje posameznega portfelja. Bitcoin je sicer teden začel v velikem slogu in tik pred Trumpovo prisego rekord pomaknil nad 109 tisoč dolarjev, nato pa večinoma nihal okrog vrednosti 105 tisoč.