Zato potrošniške organizacije opozarjajo, da je treba prehrambne standarde EU-ja ohraniti tudi v Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (angleško Transatlantic Trade and Investment Partnership oz. TTIP), o katerem je zaradi tajnosti znanega zelo malo - javnost je za pogajanja namreč izvedela šele julija lani, ko so iz Bruslja pricurljali dokumenti, v njih pa poleg predstavnikov EU-ja sodelujejo predvsem predstavniki velikih ameriških korporacij.

Sporazum obsega številna področja, evropske potrošniške organizacije pa skrbi predvsem del, ki zadeva varnost prehrambnih izdelkov, kozmetike (v ZDA je namreč dovoljena uporaba določenih pri nas prepovedanih in za zdravje nevarnih kemikalij), pa tudi varovanja osebnih podatkov in sporni predlagani arbitražni mehanizem za zunajsodno reševanje sporov med državami in investitorji (The Investor State Dispute Settlement oz. ISDS), po katerem bi določeno podjetje lahko celo tožilo posamezno državo, če mu npr. ne bi dovolila prodajati izdelkov - četudi bi menila, da ogrožajo zdravje in varnost ljudi.

Sporazum bi lahko kupcem tudi koristil
Ob tem potrošniške organizacije priznavajo, da bi lahko sporazum imel tudi določene pozitivne posledice za kupce - s sprostitvijo trgovinskih omejitev bi se ponudba povečala, posledično pa bi se znižale tudi cene izdelkov, boljša bi bila tudi sledljivost izdelkov. A to seveda le pod pogojem, da bi se ohranili standardi, ki jih že zdaj zahteva Evropska unija.

Bruselj razkril svoja izhodišča, ZDA jih še vedno skrivajo
Kot pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije, je ravno to tisto, kar potrošniške organizacije v Evropi skrbi - ker pogajanja niso javna, ni jasno, kaj bo sporazum sploh obsegal oz. dovoljeval. Pod pritiskom javnosti in nevladnih organizacij (med njimi tudi krovne potrošniške organizacije BEUC) je Bruselj popustil in pred časom razkril vsaj svoja pogajalska izhodišča, a kot pravi Breda Kutin z ZPS-ja, si potrošniki še ne moremo oddahniti: "Pogajanja še vedno niso v zadostni meri transparentna, saj ne poznamo pogajalskih izhodišč ameriške strani, kar je vsekakor razlog za zaskrbljenost."

Zadržki pred gensko spremenjeno zelenjavo ...
Kaj je tisto, kar bi evropske oz. slovenske potrošnike moralo skrbeti, sploh ko gre za hrano? V ZDA so dovoljene določene prakse, ki jih v Evropi za zdaj ni ali pa so precej bolj omejene - že dlje je tako dovoljena podaja gensko spremenjene sladke koruze in papaje, pred kratkim pa so podjetju Okanagan Speciality Fruits dovolili prodajo dveh gensko spremenjenih sort jabolk, granny smith in zlati delišes. Sadeži so gensko spremenjeni tako, da jih lahko prerežemo in ne bodo porjaveli - celice namreč ne izločajo encima, ki povzročajo rjavenje sadja. Skupaj je v ZDA dovoljenih kar 300 gensko spremenjenih sort, v Evropski uniji pa le med 25 in 30, pa še v teh primerih gre za krmne rastline, na primer sojo, koruzo, oljno ogrščico, in pripravke iz njih (krma moka in razne mešanice), poleg tega pa morajo biti GSO-ji jasno označeni, česar ZDA ne zahtevajo.

... in piščanci, umitimi s klorovimi pripravki
A to morda niti ni najspornejša praksa. Precej večjo skrb vzbuja prodaja mesa kloniranih živali in uporaba rastnih hormonov v njihovi prireji (ti so v Evropi prepovedani že tri desetletja), meso (predvsem piščančje) umivajo s klorovimi pripravki, da ga dezinficirajo, saj jim tako ni treba skrbeti za higieno, in podobno.

Vse omenjene prakse so v Evropski uniji prepovedane, poudarja Kutinova in pojasnjuje, zakaj je tako vzrejeno in obdelano meso za zdravje nevarno: "Znano je dejstvo, da če zaužijete meso, ki vsebuje antibiotike, se ti nalagajo v organizmu in povzročajo rezistenco na antibiotike. Za hormone v mesu pa velja, da se tudi nalagajo v organizmu in posebej pri otrocih lahko vplivajo na hormonsko ravnovesje."

Z omenjenimi postopki se seveda poceni pridelava hrane in ravno poceni izdelki bi lahko našli pot do evropskih potrošnikov, še pravi prva dama ZPS-ja.

Stroga EU-zakonodaja
Ob tem priznava, da tudi zdaj ne moremo biti popolnoma prepričani, da se v naši hrani ne bi moglo znajti kaj podobnega. "100-odstotne varnosti ni nikjer," poudarja in dodaja, da niti TTIP ne govori o goljufijah, ki so kazniva dejanja. Evropska unija ima, ko gre za hrano oz. celotno živilsko verigo, zelo strogo zakonodajo, pravi. Ta vključuje predpise o hrani in krmi "in temelji na previdnostnem principu". "Kadar ni natančnega znanstvenega dokaza za varnost za zdravje, okolje in dobrobit živali, potem obvelja, da dovoljenja za promet na EU-trgu ni," pojasnjuje.

Številne države EU-ja se zavzemajo, da bi bilo v sporazumu jasno navedeno, da se morajo teh pravil držati tudi ameriški uvozniki hrane, med njimi je tudi Slovenija. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je tako pred dnevi v pogovoru z evropskim komisarjem za zdravje in varno hrano Vytenisom Andriukaitisom izrazil pričakovanje, da v TTIP-u odstopanja od EU-standardov ne bo.

Koristi Slovenija v sporazumu ne vidi, vidi pa tveganja
Slovenija v sporazumu kakšnih velikih koristi ne vidi, je še dejal Židan. Po njegovih informacijah je namreč glavni namen ZDA, ko gre za področje kmetijstva, s sporazumom zagotoviti izvoz koruze, soje in mesa v Evropo. Po drugi strani pa v sporazumu "vidijo tveganja". Tudi zato se je minister zavzel za previdnost pri dovoljevanju novih tehnologij "in za takšno harmonizacijo zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja".

Podobno je v petek v Bruslju poudarjal tudi predsednik vlade Miro Cerar in obljubil, da si bo prizadeval za čim večjo preglednost poteka pogajanj "in da bo slovenska javnost z vseh vidikov seznanjena o vsebini potencialnega sporazuma ter da bo pred ratifikacijo opravljena zelo široka razprava o tem".

"Slovenija se do TTIP sploh še ni opredelila"
Kljub tem besedam v ZPS-ju niso mirni. "Vseeno nas skrbi, kako bo slovenska vlada zastopala interese potrošnikov pri pogajanjih o TTIP, če sploh nima programa varstva potrošnikov že od leta 2013, čeprav jo k temu zavezuje veljavna zakonodaja. Ne poznamo stališča vlade, ki se do TTIP sploh še ni opredelila, zato nas utemeljeno skrbi, da bo brez ustrezne razprave doma preprosto povzela stališča Bruslja," pravi Kutinova.