Shod pod geslom Obveščamo! Protestiramo! Zahtevamo! je potekal v okviru združene vseevropske akcije zoper tajne čezatlantske trgovinske sporazume TTIP, CETA in TiSA. Shoda se je udeležilo več sto ljudi. Med njimi so bili člani civilnodružbenih organizacij, poslanci Združene levice, ki od državnega vrha zahteva pojasnila, pa tudi predstavniki sindikatov. Edini slovenski evropski poslanec, ki je nagovoril zbrane, je bil Igor Šoltes.

Sprevod v Ljubljani se je odpravil k predstavništvu Evropske komisije na Bregu, kjer so Komisijo pozvali k opustitvi škodljivih tajnih pogajanj, protest pa se je končal pred stavbo državnega zbora.

Protesti proti sporazumom potekajo po vsej Evropi. Kot poroča BBC, naj bi akcije potekale v 24 evropskih državah.

Več sto tisoč ljudi podpisalo peticijo
Spletno peticijo zoper sporazume je v EU-ju podpisalo že več kot 400.000 ljudi. TTIP je sporazum med EU-jem in ZDA o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, Ceta pa je celovit gospodarski in trgovinski sporazum med Unijo in Kanado. Okoli 250 evropskih nevladnih organizacij oziroma organizacij civilne družbe s peticijo poziva institucije Evropske unije in držav članic, da ustavijo tajna pogajanja o vsebini teh sporazumov.

Tajna pogajanja
Zagovorniki sporazumov trdijo, da bosta sporazuma koristila gospodarstvu tako Evrope kot Severne Amerike. Nasprotniki pa opozarjajo na celo vrsto spornih točk. Evropska civilna družba opozarja predvsem na netransparentnost pogajanj. Usklajevanje, ki ga vodi Evropska komisija, je namreč tajno, članice pa naj bi bile prek svojih predstavnikov s potekom zgolj seznanjene.

Med najspornejšimi točkami je mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami (Investor-State dispute Settlement oziroma ISDS). Ta bi korporacijam omogočal, da od držav terjajo odškodnino, če te s svojo zakonodajo ali odločitvami ovirajo njihove investicijske interese.

Težave na okoljevarstvenem področju
Nevladne organizacije opozarjajo, da sta ogrožena razvoj lokalnih ekonomij in varstvo okolja zaradi zastarele ameriške zakonodaje na področju uporabe kemikalij. Ogrožen naj bi bil tudi napredek na področju podnebnih in energetskih politik, saj bi lahko sporazum okrepil uvoz fosilnih goriv, pridobljenih na nekonvencionalen način, na primer plina iz skrivalca, pridobljenega s hidravličnim lomljenjem, ter nafte, pridobljene iz katranskega peska.