Znižane ocene naj bi izkazovale izpostavljenost rastočim finančnim in makroekonomskim tveganjem zaradi evropske dolžniške krize. Nižja bonitetna ocena Sloveniji z A1 na A2 napoveduje grožnje o novem znižanju ocene.

Ključna razloga znižanja sta enaka kot za vse druge države, ki so doživele znižanje ocene, to pa sta nezanesljivost glede institucionalne reforme v območju evra in šibka makroekonomska napoved celotnega območja.

Slovenske javne finance so izpostavljene morebitnim novim šokom, še posebej zaradi morebitne potrebe zagotavljanja dodatne podpore bančnemu sektorju. Razlog za znižanje ocene so tudi težave, s katerimi se Slovenija spoprijema kot majhno in odprto gospodarstvo zaradi šibke rasti v nekaterih ključnih trgovinskih partnericah Evrope. To prinaša bistveni izziv vladi pri uresničevanju srednjeročnih načrtov fiskalne konsolidacije.

Masten: Ukrepi nove vlade morajo biti hitri
Nižja ocena kreditne sposobnosti pa se bo zdaj zrcalila tudi v dražjem zadolževanju Slovenije. In zakaj se nam ocena še znižuje? Po besedah profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Igorja Mastena moramo primerjati znižanje ocen z našim odgovorom nanje. "Znižanja nam vedno znova utemeljijo to, da ne reagiramo." Slovenija je na začetku krize občutila nadpovprečno velik padec, sledilo je podpovprečno okrevanje, zdaj pa prihaja spet do poslabšanja. To nikakor ni dobro in zato se ne smemo čuditi tem ocenam, je za MMC dejal Masten.

Glede na to, da so bonitetne agencije kot enega izmed vzrokov za slabe napovedi slovenski kreditni sposobnosti pogosto omenjale tudi politično krizo, je zdaj novo izvoljena in operativna vlada vsekakor predpogoj za okrevanje. "A ukrepi bodo morali biti hitri. Zdaj imamo finančnega ministra, od katerega lahko pričakujemo ukrepe. A imamo tudi že nekaj izkušenj z Janševo vlado iz preteklosti in upamo, da bo zaradi kriznih razmer zdaj obnašanje te vlade drugačno," je še dodal naš sogovornik.
Ocena bo padala, dkoler ne uredimo razmer
Sloveniji pa bo po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča bonitetna ocena padala vse dotlej, dokler ne bo obvladovala razmer.
"Tisti trenutek, ko bomo z nekimi ukrepi na področju reform, varčevanja, zagona novih investicij ... dokazali, da se stvari spreminjajo, bomo lahko optimisti in se bodo tudi bonitetne ocene Slovenije zelo hitro spremenile," je dejal.

Nižjo oceno dal tudi S & P
Spomnimo. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je pred slabim mesecem znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji. Bonitetno oceno ji je znižala za eno stopnjo, z AA- na A+. Še pred tem pa je 27. januarja Fitch bonitetno oceno Sloveniji znižal z AA- na A.
Negativne napovedu tudi drugim državam
Moody's je znižal oceno tudi Italiji, in sicer z A2 na A3, Malti z A2 na A3, Portugalski z Ba2 na Ba3, Slovaški z A1 na A2 in Španiji z A1 na A3. Vse omenjene države so dobile tudi negativne napovedi za oceno. Avstrija, Velika Britanija in Francija so ohranile oceno Aaa, vendar pa dobile negativne napovedi.

Ministrstvo za finance "krivi" šibkost območja evra
Na ministrstvu za finance znižanje ocene pripisujejo posledici ocene šibkosti območja evra, saj Slovenija kot majhno gospodarstvo deli usodo celotnega območja. Pri tem poudarjajo, da bo vlada v čim krajšem času sprejela ukrepe, ki bi ustavili padanje bonitetne ocene v prihodnje.

Zagotovili bodo tudi vodenje politike, ki bo pripeljala do dviga ugleda Slovenije na mednarodnih finančnih trgih ter uvedla ukrepe za privabljanje investitorjev, razbremenila gospodarstvo ter zmanjšala javno porabo, poudarjajo na ministrstvu. Minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav pa je dejal, da je vlada že začela s potrebnimi ukrepi za izboljšanje bonitete.