Vseeno ponedeljek ni bil slab dan, saj so se od 10 najprometnejših delnic pocenile le tri: Petrol (-0,36 odstotka), Intereuropa (-0,1 odstotka) in predvsem Pivovarna Laško (-2,2 odstota), katere cena je padla na 7.100 SIT.

Najprometnejše Gorenje (42 mio SIT) se je povzpelo na 5.650 SIT (+0,6 odstotka). Žito (32.450 SIT) nadaljuje rast in je bilo v ponedeljek s skoraj dvoodstotnim pribitkom "prvak" borzne kotacije. Tečaj Krke je porasel za 0,2 odstotka, pri čemer so se posli vršili tudi pri 80.999 SIT.

Ljubljanska borza je sprostila trgovanje s KD ID-om, pri katerem se je prvi enotni tečaj po spremembi nominalne vrednosti oblikoval pri 2.257 SIT. Realno gre za 0,88-odstotni porast, saj se je nominalna vrednost delnic s sto povečala na 1.000 SIT. Lastniki delnic KD ID-a imajo po novem 10-krat manj delnic, vendar je cena 10-krat višja.

Slovenski borzni indeks (4.543 točk) se je znižal prvič po štirih zaporednih plusih, vendar je njegova vrednost zdrsnila le za desetino odstotka. Indeks PIX (4.245 točk) se je zvišal za 0,36 odstotka. Indeks SBI20 je od januarja na mesečni ravni nenehno beležil minuse (junija največjega - petodstotnega), julija pa se je trend le obrnil navzgor, tako da so prejšnji mesec elitne slovenske delnice v povprečju pridobile 3,5 odstotka.

Tujina: V ospredju spet nafta
Evropske borze so teden začel pozitivno, čeprav je nafta po smrti savdskega kralja porasla prek 61 dolarjev in čeprav je Wall Streetu v petek pošla sapa.

Podatek o rasti ameriškega gospodarstva v drugem četrtletju namreč ni bil najbolj prepričljiv. BDP je porasel za 3,4 odstotka, kar je manj od prvih predvidevanj. Naslednji pomembni gospodarski podatek bo petkova objava julijskega trga dela.

Indeks Dow Jones je teden končal pri vrednosti 10.640 točk, Nasdaq pa pri 2.184 točkah, kar je 0,6 odstotka pod četrtkovo vrednostjo. Vseeno to ni pokvarilo vtisa o odličnem juliju, v katerem je Dow Jones pridobil 3,6, Nasdaq (v četrtek je bil celo na štiriletnem vrhu) pa 6,3 odstotka.

Na negativni ameriški petek je vplivalo tudi pobiranje dobičkov, vlagatelji pa se tudi nekoliko bojijo vedno višjih donosov obveznic. Donos desetletne ameriške obveznice je tako od konca junija 3,92 porasel na petkovih 4,27 odstotka.