Če je na Wall Streetu še v torek vladala napetost pred objavami rezultatov nekaterih ključnih tehnoloških podjetij, je bilo razpoloženje nato (vsaj do petka) bolj sproščeno. Tehnološki velikani so kar tekmovali, kdo bo sporočil bolj osupljive številke. Omenimo le tri: Microsoft je imel po zaslugi storitev v oblaku Azure (51-odstotna rast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem) najbolj dobičkonosno četrtletje v zgodovini (16,46 milijarde dolarjev v obdobju med aprilom in koncem junija), medtem ko so prihodki porasli za 21 odstotkov, na 46,2 milijarde dolarjev.

Apple poskrbel za navdušenje, a tudi za skrb
Alphabet je v drugem četrtletju prihodke povišal za 62 odstotkov (na 61,99 milijarde dolarjev). Applovi prihodki so medletno poskočili za 36 odstotkov (na 81,4 milijarde dolarjev), čisti dobiček pa kar za 93 odstotkov, na 21,7 milijarde dolarjev. Najmočnejšo rast je opaziti na Kitajskem. Kljub izrednim doseženim rezultatom pa je podjetje s tržno kapitalizacijo 2,5 bilijona dolarjev zasejalo tudi kanček dvoma o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Posvarilo je namreč, da se bo kmalu bolj izrazito občutilo pomanjkanje mikroprocesorjev, kar bo prizadelo tudi proizvodnjo iPhonov, zato napoveduje manjšo rast prihodkov.

Amazon opozarja na nižje rasti prihodkov
Podobno svarilo je prišlo tudi iz Amazona. Spletni trgovec je v zadnjem četrtletju prihodke povišal za 27 odstotkov, na 113 milijard dolarjev, kar pa je manj od pričakovanih 115 milijard. Prvič v zadnjih treh letih je Amazon zgrešil napovedi. Predvsem se je rast prihodkov občutno upočasnila v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem, ko je bila še 41-odstotna (glede na enako četrtletje 2019). Vodstvo podjetja opozarja, da bo sledilo nekaj četrtletij, v katerih bo rast prihodkov manjša, za tretje četrtletje pa napoveduje, da bo prihodkov med 106 in 112 milijard, kar pomeni od 10- do 16-odstotno rast prihodkov v medletni primerjavi. Analitiki so do zdaj računali, da bo prihodkov za dobrih 119 milijard. Amazonove delnice so se v petek pocenile za 7,6 odstotka (največ po maju 2020), na 3.327 dolarjev, in poskrbele za malce bolj kisel odhod borznikov na dvodnevni počitek, potem ko sta v četrtek tako Dow Jones kot Nasdaq končala rekordno visoko.

Gospodarska rast v ZDA 6,5-odstotna
Ameriška gospodarska rast je bila v drugem četrtletju (na letni ravni) 6,5-odstotna, kar je precej manj od pričakovanj (8,4 %), a vendarle več kot v prvem četrtletju, ko je bila 6,3-odstotna. Več pozornosti so vlagatelji posvečali rednemu zasedanju Feda. Sprememb denarne politike v ZDA še ni na vidiku, guverner Jerome Powell zatrjuje, da se bo moral trg dela še močno popraviti, preden bo Fed začel umikati spodbude, visoka inflacija (na letni ravni več kot petodstotna) ga ne skrbi preveč in naj bi bila le rezultat "tranzicijskih dejavnikov." Pomemben kazalnik inflacije, indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), je junija (v primerjavi z lanskim junijem) porasel za 3,5 odstotka. To je precej velik inflacijski pospešek, ki pa je vendarle rahlo nižji od napovedi (3,6 %).

Naslednje leto umiritev razmer
Vrnimo se k dobičkom, ki so – ob neverjetno ohlapni denarni politiki centralnih bank – eden od pomembnih vzrokov, da so delniški indeksi v ZDA in drugje po svetu v območju rekordov. Analitiki napovedujejo, da bodo podjetja, ki so vključena v svetovni indeks MSCI, letos svoje dobičke povečala za 40 odstotkov. Na začetku leta so bile napovedi še precej sramežljive in so govorile o 25-odstotni rasti. V letu 2022 naj bi se dogajanje zaradi nižje gospodarske rasti in višjih stroškov umirilo, dobički naj bi napredovali le še za 10 odstotkov.

Bančne delnice julija niso cvetele, so pa dobički v drugem četrtletju
Nižja pričakovana rast dobičkov se je julija že zrcalila pri nekaterih delnicah, pa ne le v petek pri Amazonovih. Kako si drugače razložiti gibanje delnic JPMorgana in Goldmana? Čeprav sta obe banki presegli pričakovanja, so se delnice na dan objave četrtletnih rezultatov pocenile za skoraj dva odstotka. Oba papirja sta julija izgubljala vrednost. Mimogrede: skupen dobiček peterice velikih ameriških bank (Bank of America, Citigroup, Goldman Sachs, JP Morgan in Wells Fargo) je v drugem četrtletju dosegel 39 milijard dolarjev, kar je petkrat več kot v lanskem drugem četrtletju in približno 40 odstotkov nad povprečnim četrtletnim dobičkom v letih 2018 in 2019.

Bitcoin desetič zapored navzgor
Bitcoin je gladko opravil z mejo 40 tisoč dolarjev in se včeraj povzpel vse do 42.400 dolarjev. To je največ od sredine maja, ko je najpomembnejša kriptovaluta doživela hujše pretrese, po katerih se je cena za polovico odmaknila od rekorda. A okrevanje je precej kot očitno, biki spet "prevzemajo oblast". V zadnjem tednu je na rast vplivalo novo povečano zanimanje institucionalnih vlagateljev, pa tudi zapiranje kratkih pozicij pri tistih, ki so stavili na nove padce. Julijska rast BTC-ja je bila 25-odstotna, včeraj je bilo opaziti že 10. dan v nizu, ko se je na dnevnem grafu zarisal zeleni svečnik, ki označuje rast. To naj bi se po nekaterih virih zgodilo prvič po letu 2012, po podatkih Coinbase pa prvič po maju 2017.