Na evropskih borzah je bilo zadnje dni glavno gonilo gibanja tečajev navzgor upanje, da bo Evropska centralna banka 2. maja znižala ključno obrestno mero in s tem okrepila prepričanje, da je v Evropi čas za stimulativne gospodarske ukrepe in ne le za politiko varčevanjna. Na tedenski ravni so se vodilni evropski indeksi povzpeli za okrog štiri odstotke, kar je največ letos. Po podatkih Reutersa je polovica evropskih korporacij, ki je že objavila poslovne rezultate prvega četrtletja, zgrešila pričakovanja.

Prihaja neugoden mesec maj
Vseeno utegne biti mesec april, merjeno z indeksom Euro STOXX 600 (trenutno je 0,6 odstotka višje kot ob koncu marca), že deveti zaporedni pozitivni mesec, kar se ni zgodilo od leta 1997. Po takšnem pozitivnem nizu se možnosti za popravek navzdol vedno bolj povečujejo, nenazadnje tudi zaradi zaradi znane modrosti, ki pravi, da se je maja smiselno posloviti od delniških naložb ("sell in May and go away"). V zadnjih desetih letih je Euro STOXX 600 v mesecu maju povprečno izgubil 0,80 odstotka.

V petek sveži podatki s trga dela
V naslednjem tednu se bo sestala tudi ameriška centralna banka. Prva ocena gospodarske rasti v prvem četrtletju je bila nižja od pričakovanj, saj je BDP porasel za 2,5 in na za tri odstotke, napovedi za preostanek leta pa so negotove. Verjetno bo Fed ohranil politiko odkupovanja obveznic v vrednosti 85 milijard dolarjev mesečno vsaj še do septembra, če seveda trg dela ne bo hitreje okreval. Nove smernice bo dala že petkova objava o aprilski dinamiki zaposlovanja v ZDA.

Brezposelnost naj bi ostala 7,6-odstotna
Analitiki pričakujejo, da je bilo (po vsega 88 tisoč novih službah v marcu) aprila ustvarjenih 150 tisoč delovnih mest. Brezposelnost naj bi ostala 7,6-odstotna. Finančni trgi bodo še naprej spremljali tudi objave četrtletnih rezultatov vodilnih korporacij. Do zdaj je od 500 ameriških podjetij, ki sestavljajo indeks S & P 500, 271 podjetij že objavilo podatke o poslovanju. 69 odstotkov je z dobičkom preseglo pričakovanja, pri prihodkih pa je slika slabša, saj je le 43,9 odstotka podjetij poslovalo bolje od napovedi.

Bogati imajo vedno več
Ameriško gospodarstvo se je od recesije uradno poslovilo junija 2009, vendar to bolj kot ne velja le za bogatejši sloj prebivalstva. Raziskava je pokazala, da so na boljšem le gospodinjstva z neto premoženjem najmanj 500 tisoč dolarjev. Ti so neto premoženje po finančni krizi v povprečju povečali za 21 odstotkov, medtem ko so preostala ameriška gospodinjstva od leta 2009 do 2011 izgubila pet odstotkov premoženja.

V Sloveniji dohodek precej enakomerno razporejen
Popularen pokazatelj dohodkovne neenakosti, Ginijev koeficient, je v ZDA z zadnjo generacijo porasel. Leta 1967 je znašal 0,397, leta 2011 pa 0,477. Vrednost koeficienta je vedno med 0 in 1. Vrednost 0 kaže, da so dogodki enakomerno porazdeljeni med prebivalstvo. Bolj kot se Gini približuje številki ena, tem bolj je dohodkovna porazdelitev neenaka. Slovenija se je leta 2008, čeprav ima marsikdo drugačen občutek, po razdelitvi dohodka v svetovnem merilu uvrščala med države z najnižjo stopnjo neenakosti, saj je koeficieng Gini znašal le 0,227.

Po hudih padcih zlato spet navzgor
Zlato se je po nedavnih pretresih pobralo. V četrtek mu je uspela največja enodnevna rast po lanskem juniju, potem ko je 16. aprila padlo za 11 odstotkov, do 1.321 dolarjev, kar je bila najnižja raven v zadnjih dveh letih. Centralna banke so spet na nakupni strani. Turčija, eden največjih svetovnih kupcev zlata, ja aprila uvozila največ zlata po lanskem juliju, svoje rezerve povečuje tudi Rusija. Zlato bi bi bilo gotovo višje, če ne bi vlagatelji iz skladov ETF (zaprti investicijski skladi, ki vlagajo v zlato) pobrali precej denarja, tako da imajo ti skladi zdaj v portfelju najmanj zlata v zadnjih letih.

Visoka tedenska rast nafte
Cena nafte se je pobrala z devetmesečnega dna. 159-litrski sod brenta se je od ponedeljka podražil za tri odstotke in pol, medtem ko je ameriška lahka nafta poskočila za 5,7 odstotka, na 92,9 dolarja, kar je najvišja tedenska rast po juniju. Podražitev nafte bi bila še višja, če bi imelo ameriško gospodrstvo v prvem četrtletju res triodstotno rast in ne 2,5-odstotno. Premija na brent se je v četrtek prvič po 15 mesecih spustila pod 10 dolarjev, potem ko je bila razlika oktobra 2011 rekordnih 27,88 dolarja.