O tem, ali bodo ZDA res napadle Sirijo, bo prihodnji teden odločal ameriški kongres, kar bo vplivalo tako na delniške kot tudi na surovinske in valutne trge. Dolar je v petek v primerjavi z evrom sestopil s sedemtedenskega vrha, cena lahke nafte pa se je povzpela za dva odstotka in pri 110,53 dolarja dosegla najvišjo raven po 3. maju 2011. Za sod nafte vrste brent je bilo treba plačati 116 dolarjev. Še nekaj tednov nazaj je bila cena okoli 105 dolarjev. V igro so se vključili številni špekulanti in močno povečali število dolgih pozicij. Ta hip na ponudbeni strani sicer ni še nobenih šokov. Resda je Libija v zadnjem obdobju znižala proizvodnjo, a zato naftne vrtine v Savdski Arabiji delajo s polno paro. Avgusta je proizvodnja dosegla rekordnih 10,10 milijona sodov.

Brezposelnost zdaj 7,3-odstotna
Kaj pa stran povpraševanja? Okrevanje ameriškega gospodarstva ne poteka povsem po željah. Sveže poročilo s trga dela ni bilo najboljše. Največje gospodarstvo na svetu je namreč prejšnji mesec ustvarilo neto 169 tisoč delovnih mest, kar je manj od pričakovanih 185 tisoč, poleg tega pa so bili navzdol popravljeni podatki za prejšnja dva meseca. Vseeno se je stopnja brezposelnosti (s 7,4) znižala na 7,3 odstotka. Toda pozor, vzrok, da je brezposelnost najnižja po decembru 2008, je vedno manjše število delovno aktivnega prebivalstva, katerega delež v celotnem prebivalstvu je julija padel na 63,2 odstotka. To je najmanj po avgustu 1978. Pri moških je ta delež celo rekordno nizek.

Pozitiven teden na Wall Streetu
Newyorški delniški indeks Dow Jones je v petek izgubil nekaj točk, na tedenski ravni pa je porasel za 0,8 odstotka, tako da je prekinil niz štirih zaporednih negativnih tednov. Sredi septembra se bo sešla ameriška centralna banka in vprašanje je, ali se bo res že takrat odločila za zaostrovanje denarne politike. Nekateri menijo, da bo raje počakala do konca leta, preden bo začela za odkupovanje obveznic mesečno namenjati manj kot dozdajšnjih 85 milijard dolarjev. Tečaji varnih obveznic so po objavi podatkov o avgustovskem trgu dela precej porasli, donosnost pa je posledično padla, pri desetletni ameriški obveznici na 2,93 odstotka, potem ko je bila dan prej že triodstotna.

Kdaj večji popravek navzdol?
Spomnimo, avgusta je širši indeks S & P 500 zdrsnil za 3,1 odstotka, toda že v prvem septembrskem tednu je nadomestil del tega padca, saj se je od ponedeljka do petka povzpel za 1,4 odstotka. Za zdaj torej september ne opravičuje zloglasnega slovesa najslabšega meseca za borzne vlagatelje, čeprav nekateri analitiki pričakujejo popravek navzdol. Desetodstotnega popravka indeks S & P 500 ni doživel že več kot dve leti. Da so vlagatelji vedno previdnejši in se jim borzni rekordi, ki jih je bilo letos do julija na pretek, ne zdijo več samoumevni, dokazujejo tudi odlivi iz ameriških delniških skladov. Vlagatelji so iz njih v zadnjih treh tednih potegnili za več kot 15 milijard dolarjev sredstev, kar je največji odliv po avgustu 2011.

Mercator zadnji teden izgubil devet odstotkov
Na Ljubljanski borzi je tudi po koncu počitnic likvidnost izredno skromna, delnice pa spet izgubljajo vrednost. Indeks SBI TOP je tako v petih dneh izgubil 2,78 odstotka. Največji poraženec so bile Mercatorjeve delnice, ki so se pocenile za devet odstotkov in pri 92,20 evra pristale najnižje v zadnjih treh mesecih. Očitno vlagatelji vedno manj verjamejo, da bo Agrokor "soseda" res prevzel po ceni 120 evrov za delnico. Z izjemo Nove KBM so se pocenile tudi preostale delnice, ki sestavljajo SBI TOP. Luka Koper, v kateri je Gašpar Mišič prevzel posle od prejšnjega predsednika uprave Bojana Branka, je izgubila skoraj šest odstotkov, Gorenje skoraj tri, Telekom 2,6 odstotka.

Grški premier napoveduje rast za prihodnje leto
Novica, da se je z nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke le začela sanacija slovenskega bančnega sistema, na trgovanje še ni imela vpliva, saj je bila Ljubljanska borza takrat že zaprta. Borzniki sicer čakajo naslednje poteze vlade, "nove reforme in morda kakšen konkreten korak v smeri privatizacije ter morebitnih napovedi oziroma razširitve liste podjetij, ki jih vlada namerava prodati", je povedal Uroš Ožbolt (Alta skladi). Da bi se tečaji bistveno popravili, bo treba počakati tudi na boljše gospodarske podatke, saj smo trenutno po rasti BDP-ja na dnu Evrope. Več optimizma je celo v Grčiji. Premier Samaras napoveduje rast za prihodnje leto in je prepričan, da varčevalni ukrepi že kažejo prve sadove. Pri nas jih, žal, še ne.