.

Ker se demokrati in republikanci niso sposobni dogovoriti o proračunu, se delo vlade financira z začasnimi zakoni. Do torka mora kongres potrditi nov zakon, sicer se bodo vse dejavnosti, ki niso nujne, ustavile. Do 17. oktobra je treba tudi zvišati sedanjo mejo dovoljenega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev. Če se politikom ne bo uspelo dogovoriti, ZDA prvič v svoji zgodovini ne bi mogle poravnavati svojih obveznosti, posledice na finančnih trgih pa bi bile lahko zelo boleče.

Le dva odstotka od rekorda
Finančni minister Jack Lew je spomnil na podobne dogodke iz leta 2011 (agencija Standard & Poor je tedaj ZDA vzela najvišjo bonitetno oceno, ameriške delnice pa so v povprečju avgusta 2011 padle za skoraj šest odstotkov) in meni, da bi se moral delniški trg na vse te grožnje resneje odzvati. V sredo so se delnice v New Yorku sicer pocenile petič zapored, toda vodilna indeksa S & P 500 in Dow Jones sta zdaj le zanemarljiva dva odstotka in pol oddaljena od rekorda s prejšnjega tedna.

Tečaji delnic na Lj. borzi (25. september):

ECB še ne razmišlja o izhodni strategiji
Tudi v Evropi na delniških trgih ta teden ni opaziti optimizma, čeprav je Evropska centralna banka nakazala, da še ne razmišlja o "izhodni strategiji", torej da bi začela zaostrovati denarno politiko. Mario Draghi je povedal, da je ECB pripravljen v vsakem trenutku povečati likvidnost, da bi preprečil naraščanje tržnih obrestnih mer. Medtem je Ewald Nowotny, član sveta ECB-ja, poudaril, da je še prekmalu, da bi ECB končal krizne ukrepe.

Francija načrtuje 3,6-odstotni primanjkljaj
Tako kot Slovenija je tudi Francija predstavila proračun za naslednje leto. Ta predvideva 15 milijard evrov krčenja vladnih izdatkov in tri milijarde evrov dodatnih prilivov zaradi davkov, kar bo večinoma prizadelo gospodinjstva in potrošnike. Vlada premierja Hollanda je namreč sklenila razbremeniti gospodarstvo in znižati nekatere davke, kar bo pripomoglo k večji konkurenčnosti. Primanjkljaj bo naslednje leto predvidoma 3,6-odstoten, javni dolg pa se bo povzpel na rekordnih 95,1 odstotka BDP-ja.

Po 27 mesecih prvič padec števila brezposelnih
Francija, za Nemčijo drugo največje gospodarstvo med 28 članicami Evropske unije, se precej neuspešno spopada z dolžniško krizo. Primanjkljaj v javnih financah znaša štiri odstotke, brezposelnost je 11-odstotna. Prav včeraj je bil sicer objavljen podatek, da se je prvič po 27 mesecih število brezposelnih znižalo, vendar najverjetneje ne gre za spremembo trenda. Avgusta je bilo brez dela 3,23 milijona Francozov, kar je 50 tisoč manj kot mesec prej.

Krka po dveh padcih spet navzgor
Na Ljubljanski borzi je še vedno zelo malo prometa. V sredo ga je bilo še največ s Krkinimi delnicami, ki so se ob 33 sklenjenih poslih (najvišji so se sklepali pri 52,20 evra) podražile za dober odstotek. V prvi kotaciji so se podražile le še Mercatorjeve delnice, ki so dnevni vrh dosegle pri 93 evrih. Telekom je zdrsnil na dobrih 110 evrov, čeprav se pojavljajo ugibanja, da bi lahko država za delež v Telekomu iztržila lepo prevzemno premijo, potem ko je španska Telefonica sporočila, da je pripravljena za nadaljnje povečanje deleža v Telecomu Italia plačati precej več od trenutne borzne cene.