Prvi mož banke JPMorgan neusmiljeno "tolče" po bitcoinu. Že pred dnevi je bitcoin označil za prevaro, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da je cena bitcoina za hip padla pod 3.000 dolarjev, potem ko je bila na začetku meseca že tik pod 5.000 dolarji. Dimon je tokrat v intervjuju za CNBC poudaril, da gre pri kriptovalutah za ustvarjanje denarja iz zraka in da se ne bo dobro končalo. Večji ko bo trg kriptovalut, več držav bo prepovedalo trgovanje, je prepričan. Na očitke, da je plačevanje s kriptovalutami preprostejše in hitrejše kot s klasičnim denarjem, Dimon odgovarja, da JPMorgan vsak dan po svetu premika šest bilijonov dolarjev, in to zelo učinkovito in z nizkimi stroški. Vsaj nekaj pa je Dimon pohvalil, in sicer tehnologijo veriženja blokov blockchain, ki je sploh omogočila razvoj bitcoina, pri čemer ugotavlja, da bi jo lahko uporabili tudi za digitalne dolarje.

Nov rekord indeksa Dow Jones
Čeprav je bitcoin ta mesec na udaru prodajalcev, je njegova vrednost še vseeno več kot 250 odstotkov višja kot na začetku leta. Na delniških trgih so razumljivo donosnosti mnogo nižje. Wall Street je letos pridobil dobrih deset odstotkov, od tega zadnji teden 0,4 odstotka, merjeno z indeksom Dow Jones. Ta elitni indeks se je v sredo zvišal že devetič zapored in postavil rekordno vrednost, sledila pa sta dva rahlo negativna dneva, kar je delno tudi posledica novega zaostrovanja odnosov med ZDA in Severno Korejo. Applove delnice so se na dan, ko sta v trgovine prišla novi iPhone 8 in 8 plus (ne pa tudi prestižni iPhone X, na katerega bo treba počakati do 27. oktobra), pocenile za odstotek, v vsem tednu pa za pet odstotkov, kar je največji tedenski padec po aprilu 2016. Od 12. septembra, ko je Apple predstavil novo generacijo iPhonov, so Applove delnice izgubile že sedem odstotkov, saj so nekateri od novega izdelka pričakovali bolj revolucionarne rešitve. Tržna kapitalizacija podjetja se je znižala za 50 milijard dolarjev.

OECD Evropi zvišal oceno gospodarske rasti
Tudi frankfurtski DAX30 je zadnji teden naredil rahel korak naprej, močno pa so se podražile delnice banke Commerzbank, ki bi bila lahko kmalu tarča prevzema. Makroekonomske novice ostajajo spodbudne, Evropa je še naprej na dobri poti gospodarskega okrevanja. OECD ocenjuje, da bo letošnja rast BDP-ja 2,1-odstotna (junijska ocena je govorila o 1,8-odstotni rasti), prihodnje leto pa 1,9-odstotna. Evropa bo imela tako letos drugo leto zapored višjo rast kot ZDA, kjer naj bi bila letošnja rast dvoodstotna. Nemčiji, največjemu evropskemu gospodarstvu, OECD letos napoveduje 2,1-odstotno rast. Tudi Slovenija poka od optimizma, Umar je zvišal napoved gospodarske rasti na 4,4 odstotka, indeks zaupanja potrošnikov je na rekordnih ravneh. Se pa to ne odraža na Ljubljanski borzi, kjer je indeks SBITOP zadnje čase popolnoma "neodziven" in je spet pod 800 točkami. V petek je bilo z vsemi devetimi delnicami v prvi kotaciji za vsega 250 tisoč evrov prometa.

ThyssenKrupp bo združil moči s Tata Steelom
Teden je bil tudi v znamenju novic o združevanju podjetij. ThyssenKrupp bo združil moči z indijskim jeklarjem Tata Steel, s čimer bo nastalo drugo največje evropsko jeklarsko podjetje, ki bo imelo 13-odstoten tržni delež. Podjetje s sedežem na Nizozemskem se bo imenovalo Thyssenkrupp Tata Steel in bo manjše le od ArcelorMittala, ki ima 26-odstoten tržni delež. Združitev bo podjetjema prinesla skupno od 400 do 600 milijonov letnih prihrankov, vključno z množičnim odpuščanjem, saj bo 4.000 zaposlenih (po 2.000 v vsakem podjetju) izgubilo službo. Podjetji po združitvi iz naslova jeklarske dejavnosti pričakujeta 15 milijard evrov prihodkov od prodaje, skupno podjetje pa naj bi proizvedlo okoli 21 milijonov ton jekla letno. Cene jekla so sicer pri 530 evrih za tono še vedno približno tretjino nižje kot pred krizo, so se pa vseeno občutno pobrale z dna, kjer so bile konec leta 2015.

Gorivo bo spet dražje
Cena nafte vrste brent se je v zadnjem tednu zvišala za dobra dva odstotka in je po marcu spet nad 56 dolarji za 159-litrski sod. V zadnjih treh mesecih se je nafta podražila za več kot 15 odstotkov, saj je vedno več znakov, da bo trg kmalu vendarle v ravnovesju, potem ko je bil dolgo v znamenju presežne ponudbe. Največji proizvajalci so se na Dunaju dogovorili, da bodo počakali do januarja, preden se bodo odločili, ali bodo podaljšali veljavnost sporazuma o omejitvah kvot črpanja. Kot je znano, OPEC v sodelovanju z Rusijo načrpa po 1,8 milijona sodov dnevno manj, da bi odpravil presežno ponudbo. Vrednost zlata je v četrtek pri 1.287 dolarjih za unčo (31,1 grama) padla najnižje v zadnjih tednih, saj je Fed nakazal, da bo decembra zvišal obrestno mero, kar za tiste, ki stavijo na rast zlata, ni dobra novica. Na tedenski ravni se je zlato pocenilo za poldrugi odstotek, največ po začetku julija.