Potem ko je evropskemu gospodarstvu še lani grozila deflacija, so se razmere nepričakovano hitro spremenile. Cene življenjskih potrebščin so bile januarja za 1,8 odstotka višje kot januarja 2016, potem ko je bila decembra inflacija na letni ravni še 1,1-odstotna. Gre za najvišjo stopnjo inflacije v območju evra v skoraj štirih letih. Analitiki so pričakovali, da bo inflacija 1,5-odstotna. Novica je včeraj povzročila padec delniških indeksov (frankfurtski DAX30 je izgubil dober odstotek in je pri 11.535 točkah januar končal nižje, kot ga je začel) in rast evra, ki je porasel vse do 1,08 dolarja.
DJIA spet pod 20 tisoč; Apple presegel napovedi
Tudi v New Yorku je ta teden opaziti večjo negotovost, potem ko so še prejšnji teden vlagatelji nazdravili zgodovinski rasti indeksa Dow Jones nad 20 tisoč točk. Zapiranje mej tujcem iz nekaterih muslimanskih držav je neprijazen ukrep tudi za delniške trge in opozorilo, da so vlagatelji po volitvah verjetno preoptimistično zrli v prihodnost. Dow Jones je tako v ponedeljek (zlasti zaradi občutne pocenitve delnic letalskih prevoznikov) zdrsnil za 0,6 odstotka, kar je največ letos, včeraj pa je izgubil še dodatno polovico odstotka in dan končal pri 19.864 točkah. Po koncu trgovanja je Apple pozitivno presenetil s četrtletnimi rezultati, saj je imel rekordne prihodke in prav tako rekordno prodajo iPhonov (več v Infografiki spodaj).

Trumpove ideje neameriške
Tehnološki indeks Nasdaq (5.614 točk) je v ponedeljek izgubil odstotek, včeraj pa ostal nespremenjen. Vodilni mož podjetja Netflix Reed Hastings je Trumpove poteze označil za neameriške. Izgubljal je tudi dolar, ki je bil v primerjavi z jenom za trenutek že za 1,4 odstotka "pod gladino". Mehiški peso, ki je že prejšnji teden v primerjavi z ameriško valuto poskočil za dobre tri odstotke (največ v zadnjem letu), je nadaljeval vzpon in dosegel najvišjo letošnjo vrednost.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 31. januar:

BDP v območju evra lani porasel za 1,7 odstotka
V torek je odmevala tudi novica o lanski gospodarski rasti evrskega območja. 19-članska druščina je imela 1,7-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da je imela Evropa prvič po letu 2008 višjo rast kot ZDA (1,6 odstotka). Ker se tudi brezposelnost znižuje (decembra je bila 9,6-odstotna, najmanj po maju 2009), se utegnejo krepiti pozivi, naj Evropska centralna banka počasi začne razmišljati o opuščanju programa kvantitativnega sproščanja oziroma celo o postopnem zviševanju obrestne mere.
Evropi še ne grozi inflacija
"V tem trenutku te nevarnosti še ni. Zadnji Draghijev komentar je bil, da je inflacija predvsem posledica višjih cen energije in materialov. Ta rast se je začela lani spomladi in zdaj spremljamo tudi dvig cen končnih izdelkov. Mislim, da bo evrska inflacija v naslednjih mesecih ostala okrog dvoodstotna, če bi se okrepila, pa bi res lahko videli močnejši pritisk Nemčije. V ZDA so inflacijska pričakovanja zaradi napovedane Trumpove politike vsekakor večja, v Evropi pa bomo lažje ocenjevali jeseni," je povedal Aleš Lokar, upravitelj pri KD skladih.
Po prehitri rasti razumljiv korak nazaj
Kako pa naš sogovornik ocenjuje dogajanje na Wall Streetu zadnje dni? "Po treh mesecih rasti trgi iščejo razlog za popravek, saj je bila rast kar prehitra. Makroekonomski podatki so sicer tako v ZDA kot v Evropi dobri, večje ekonomske škode zaradi Trumpovega ukaza o omejevanju priseljevanja ne bo. Bo pa zanimivo spremljati, kakšni bodo predlogi sprememb zakonodaje in sistem dodeljevanja vizumov. Predvsem tehnološka podjetja, kot sta Google in IBM, so to zlorabljala, odpuščala domače delavce in zaposlovala cenejše Indijce, ki so živeli na ladjah. Te zgodbe bo zdaj konec, kar bi lahko imelo vpliv na dobiček."