Apple je v četrtek objavil poslovne rezultate tretjega letošnjega četrtletja. Bilo bi shizofreno, če bi rekli, da so rezultati slabi (dobiček je v primerjavi z istim lanskim četrtletjem z 8,72 poskočil na 11,5 milijarde dolarjev), a vseeno je bilo nekaj številk oziroma napovedi slabših od pričakovanj (Apple je predvsem razočaral z napovedjo poslovanja v tekočem četrtletju), zato so vlagatelji naslednji dan ceno delnic potisnili okrog sedem odstotkov nižje, tržna kapitalizacija podjetja pa je spet zdrsnila pod bilijon dolarjev. Podjetje iz Cupertina v Kaliforniji je v treh mesecih prodalo 46,9 milijona iPhonov. Ker prodaja iPhonov stagnira in niti ni več pravi kazalnik Applovega potenciala, se je podjetje odločilo, da je tokrat še zadnjič razkrilo podatke o četrtletni prodaji iPhonov (več v infografiki spodaj).

Največji mesečni padec newyorške borze po 2011
Polom Applovih delnic je seveda v petek vplival na vodilne newyorške delniške indekse, ki so končali močan tridnevni vzpon. Dow Jones je v celotnem tednu napredoval za 2,4 odstotka (največ po juniju), podobno tudi S&P in Nasdaq. S tem so omenjeni indeksi nekoliko omilili visoke oktobrske padce. S&P se je na primer oktobra znižal za 6,9 oktobra, največ v zadnjih sedmih letih, tržna kapitalizacija vseh 500 podjetij, ki sestavljajo ta indeks, pa se je "stopila" za skoraj 2.000 milijard dolarjev. Mesečni padec Nasdaqa je bil z 9,2 odstotka največji po novembru 2008. V teoriji bi morali ob "krvavenju" delniških trgov pridobivati obveznice, a ni bilo tako. Šele dvanajstič po začetku zdajšnjega bikovskega trenda (marec 2009) se je zgodilo, da so v istem mesecu izgubljale tako delnice kot obveznice.

V ZDA še naprej 3,7-odstotna brezposelnost
Oktobrski delniški vihar je zakrivilo več dejavnikov, predvsem vedno bolj prevladuje strah, da se bo gospodarstvo ohladilo, dobički pa precej znižali. Na večjo nervozo Wall Streeta vpliva tudi zaostrovanje carinske vojne. Ameriški in kitajski predsednik sta se v telefonskem pogovoru zavzela za nadaljevanje dialoga, vprašanje pa je, kaj lahko prinese njuno napovedano srečanje konec novembra v Argentini. Morda zgolj to, da ZDA ne bodo uvedle še dodatnih carin na izdelke, proizvedene na Kitajskem. Za zdaj so sicer dobički ameriških korporacij odlični, v tretjem četrtletju naj bi po zadnjih podatkih v povprečju porasli kar za 26 odstotkov. Tudi makroekonomska slika bi bila težko boljša. Oktobra je bila brezposelnost 3,7-odstotna in je s tem ostala na 49-letnem dnu. Rast povprečne urne postavke je prvič po letu 2009 presegla tri odstotke na letni ravni.

V torek bo gorivo v Sloveniji cenejše
Če so indeksi na razvitih borzah okrevali, pa to ne velja za nafto, ki je nadaljevala pot navzdol, potem ko so se zaloge nafte v ZDA zvišale še šesti teden zapored. Brent je oktobra strmoglavil za 8,8 odstotka, nafta WTI celo za 10,9 odstotka. Gre za največje mesečne izgube po juliju 2016. Cena brenta se je od štiriletnega vrha, kjer je bila pred mesecem dni, odmaknila že za 17 odstotkov, saj je treba za 159-litrski sod plačati le še dobrih 72 dolarjev. V torek bodo tako v Sloveniji cene goriva nižje. Naftni trg je sicer v pričakovanju uveljavitve ameriških sankcij proti Iranu. Donald Trump je grozil, da bodo vse države, ki bodo od jutri še naprej trgovale z Iranom, kaznovane, a vse kaže, da bo Washington le pristal na nekatere izjeme, tako da bo lahko osem držav, vključno z Južno Korejo, Japonsko in Indijo, še naprej kupovalo iransko nafto.

Rusi načrpajo največ nafte v 30 letih
Kitajska, največji uvoznik iranske nafte, se o kupovanju iranske nafte še vedno pogaja z ZDA. Iranski izvoz je sicer v drugem letošnjem četrtletju dosegel 2,4 milijona sodov dnevno, oktobra pa ga je bilo za 1,5 milijona. Pri Goldman Sachsu so ohranili napoved o ceni brenta konec leta pri 80 dolarjih, saj povpraševanje po nafti ostaja višje od pričakovanj. Medtem je Reutersova analiza pokazala, da je Opec oktobra proizvodnjo pod taktirko Savdske Arabije in Libije zvišal na najvišjo raven po letu 2016, saj je povprečno dnevno načrpal po 33,31 milijona sodov dnevno oziroma 390 tisoč sodov več kot septembra. Niti Rusija ne popušča: oktobra je dnevno načrpala po 11,41 milijona sodov nafte dnevno, kar je 30-letni rekord.