našega iskrenega namena o prodaji državnega premoženja."

Tako je aktualno dogajanje na Ljubljanski borzi za MMC komentiral analitik Alte Peter Jenčič. Indeks SBI TOP je na tedenski ravni pridobil malo manj kot pol odstotka, promet pa je še vedno izjemno nizek. Kupcev kar ni, čeprav vlada napoveduje prodajo nekaterih velikih podjetij, ki bi se morala zgoditi po precej višji ceni od trenutnih na borzi. Telekomove delnice so se tako od ponedeljka do petka rahlo pocenile. Med glavnimi kandidati za nakup večinskega deleža v Telekomu naj bi bila Deutsche Telekom oziroma hrvaški telekom, ki je v njegovi lasti. Med potencialnimi interesenti se omenjata tudi Telekom Austria in Telenor.

Politiki kot domače živali ob koritu?
Peter Jenčič: "V Sloveniji delniški trg večinoma temelji na pričakovanjih privatizacije državnih podjetij, kar pomeni, da so lastniki delnic pri družbah, ki naj bi bile na seznamu za prodajo, manj občutljivi na vsakodnevne notranjepolitične šume. Vendar pa se po tednu, ki mu po grotesknosti izjav vodilnih politikov lahko damo zgolj oceno 5 plus, pojavlja grenak priokus glede našega iskrenega namena ob prodaji. Politično prerivanje za položaje na čelu večjih gospodarskih subjektov zelo močno spominja na prerivanje domačih živali ob koritu. Kot kaže, so maske letos poleti padle, glavni igralci pa nosijo zgolj pregrinjalo eksistencializma."

Evropske borze zadnji teden rahlo navzdol
Vodilne evropske borze so se po šestih zaporednih tednih rasti (merjeno z indeksom Euro Stoxx 50, ki je v petih dneh izgubil odstotek) obrnile navzdol, čeprav je bilo spet objavljenih nekaj spodbudnih novic. Avgustovski indeksi nabavnih menedžerjev (PMI) so bili tako za industrijo kot za storitveni sektor boljši od pričakovanj, medtem ko je zaupanje potrošnikov v območju evra ta mesec doseglo dvoletni vrh. Evro je pri 1,34 dolarja najvišje po februarju. Na finančne trge bodo tudi naslednje dni najbolj vplivala ugibanja, kdaj bo ameriška centralna banka začela zaostrovati denarno politiko. Nekateri pričakujejo, da že septembra. Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je v petek opozorila, da centralne banke v ZDA, Evropi in na Japonskem ne bi smele prehitro opustiti ultraohlapne denarne politike.

Odliv kapitala iz Indije
Strah, da bo Fed zaostril likvidnost, hromi predvsem trge v razvoju. "Najbolj tepeni so bili delniški trgi v državah, ki imajo primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance, predvsem Indija (v enem mesecu v evrih minus 17 odstotkov), Turčija (-15,4 %), Indonezija (-20 %). Strah pred tem, kako bodo države zmogle financirati primanjkljaje, je po mojem mnenju pretiran, hkrati pa je treba vedeti, da ima ta medalja tudi drugo plat. Na globalni ravni se namreč primanjkljaji izravnajo s presežki in če bi države sledile strahu investitorjev, primanjkljaje odpravile, bi to de facto moralo pomeniti, da bi tudi države s presežki morale te odpraviti. To pa verjetno ne bi bilo najbolj po godu državam, ki poskušajo izhod iz krize najti tudi z neto izvozom. S takšnim odzivom trgov se ustvarja priložnost za ugodne nakupe kakovostnih molznih krav razvitega sveta, ki so zdaj spet blizu najnižjih vrednotenj v zadnjem desetletju," je povedal Peter Jenčič.

Dow Jones na tedenski ravni spet navzdol
Indeks Dow Jones se je v petek sicer vrnil nad 15 tisoč točk, toda tedenski izgubi (že tretji zaporedni) se ni mogel izogniti (-0,5 odstotka). Newyorška borza vrednostnih papirjev je bila sicer v petek v znamenju slabe novice z nepremičninskega trga in napovedanega odhoda Steva Ballmerja iz Microsofta. Prodaja novih enodružinskih hiš je v ZDA julija padla kar za 13,4 odstotka in dosegla najnižjo raven v zadnjih devetih mesecih. Resda je obrestna mera Fed funds, ki jo določa ameriška centralna banka, že nekaj let v razponu med 0 in 0,25 odstotka, toda za trg nepremičnin je ključna hipotekarna obrestna mera. Ta narašča in to terja svoj davek, čeprav obstaja tudi drugačna teorija - v teh razmerah bi utegnili kupci pohiteti z nakupom in si zagotoviti še vedno relativno ugodne hipotekarne obresti, preden te ne zrastejo še višje.

Microsoft išče novega vodjo
"Ne obstaja idealen trenutek za takšno odločitev, toda zdaj je pravi čas," je izjavil Steve Ballmer, ko je sporočil, da se bo v enem letu upokojil. Direktorsko mesto Microsofta, nekoč največjega podjetja na svetu po tržni kapitalizaciji (ta je zdaj več kot pol nižja kot v zlatih časih), je Ballmer zasedel leta 2000, ko se je poslovil Bill Gates. Ta ima kot največji lastnik še vedno velik vpliv in naj bi se zavzemal za Ballmerjevo slovo. Zdaj bo podjetje z vso vnemo iskalo novega vodjo, ki se bo znal bolje spoprijeti z velikimi izzivi. Napovedano slovo Ballmerja so vlagatelji pospremili s kar sedemodstotno rastjo Microsoftovih delnic. Tržna kapitalizacija podjetja se je v enem dnevu zvišala za 24 milijard dolarjev.