Dow je nazadnje enajst zaporednih pozitivnih dni nanizal leta 1992, a takrat ni postavljal rekordov. Petkov pribitek je bil sicer minimalen, le 0,05-odstoten. Analitiki zaslug za nov pozitiven teden tokrat ne pripisujejo toliko Trumpovim načrtom kot spodbudnim četrtletnim poslovnim rezultatom ameriških korporacij v zadnjem lanskem četrtletju. V novem tednu bo imel Donald Trump večjo vlogo, saj bo govoril pred kongresom. Morda bo nakazal obrise davčne reforme, od katere si Wall Street obeta veliko.

Spet naval na nemške obveznice
Na evropskih borzah je petek prinesel opaznejše unovčevanje dobičkov. Frankfurtski DAX30, ki je sredi tedna prvič po skoraj dveh letih spet segel nad 12 tisoč točk, je zanihal do 11.722 točk. Na tedenski ravni je vseeno pridobil 0,4 odstotka. Ker javnomnenjske ankete Marine Le Pen dajejo nekaj več možnosti za zmago na francoskih volitvah, se je povečalo povpraševanje po nemških državnih obveznicah, ki veljajo za varno zatočišče. Donosnost dveletne nemške obveznice je pri minus 0,964 odstotka dosegla najnižjo vrednost v zgodovini, razlika (spread) v primerjavi z dveletno ameriško obveznico je najvišja v zadnjih 17 letih.

Bolezen zdravili z napačnim zdravilom
Nemški inštitut za gospodarske raziskave (DIW) je v sredo potrdil tisto, kar so številni že dolgo opozarjali: da so bili varčevalni ukrepi, ki so jih sprejele Španija, Portugalska in Italija, kontraproduktivni. Omenjene države so varčevalne svežnje zaradi dolžniške krize sprejele leta 2010, a nato zdrsnile v recesijo, s čimer se je stopnja zadolženosti do leta 2014 le še zvišala. "Nižje trošenje države in višji davki imajo v takšnem gospodarskem okolju negativen vpliv," so zapisali avtorji študije, ki še ugotavljajo, da bi se morale vlade raje lotiti strukturnih reform.

Zlato najvišje po novembru, bitcoin nad 1.200
Zlato je pri 1.260 dolarjih za 31,1-gramsko unčo splezalo na najvišjo vrednost po sredini novembra, saj ob vse višji inflaciji realne obrestne mere padajo. Vseeno je bil pri vlagateljih, ki imajo radi tveganje, še bolj na očeh bitcoin. Njegova cena se je zavihtela nad 1.200 dolarjev in za hip je bilo treba za bitcoin plačati več kot za zlato unčo. Glavni razlog, da je kriptovaluta spet dobila zagon, so ugibanja, ali bo ameriški varuh finančnega trga res prižgal zeleno luč za sklade ETF, da bi lahko vlagali v bitcoin, s čimer bi lahko tudi institucionalni vlagatelji kupovali bitcoine.

Rast Save Re in Petrola
Na Ljubljanski borzi se je zadnji teden končala rast Intereuropinih delnic, potem ko so se od začetka leta podražile za skoraj 60 odstotkov. Tokrat so se v petih dneh pocenile za dobrih pet odstotkov. Preostali papirji v prvi kotaciji so bili obarvani zeleno. Indeks SBI TOP se je zvišal za 1,56 odstotka, na 774 točk. Najbolj, za dobre tri odstotke, so se podražile delnice Pozavarovalnice Sava in Petrola. S Krko je bilo spet največ prometa, skupaj za 2,7 milijona evrov, od tega milijon v svežnjih. Tečaj je na tedenski ravni napredoval za 0,8 odstotka, na 51,5 evra, kar je tri odstotke nad vrednostjo z začetka leta.

Luka lani s 44 milijoni dobička
Luka Koper je po koncu petkovega trgovanja sporočila, da je imela lani rekordnih 44,4 milijona evrov čistega dobička, kar daje dobro podlago za nadaljnjo rast SBI-ja. "Letos so trgi v razvoju v evrih dosegli okoli 10-odstotno rast, SBI TOP pa osemodstotno. Če bi izločili Krkine delnice, ki imajo največji, 30-odstotni delež v indeksu, so letošnji donosi v Sloveniji takšni kot v državah v razvoju," je za Finančne krivulje povedal Damjan Kovačič, upravljavec skladov KBM Infond, ki ugotavlja, da je promet na Ljubljanski borzi mnogo manjši, kot je bil v zlatih časih.

Bilo je nekoč ...
"Tržna vrednost vseh delnic na Ljubljanski borzi dosega le okoli 5,5 milijarde evrov, lani pa je bil povprečni dnevni promet 1,3 milijona evrov. Zdaj se življenje počasi vrača na domači delniški trg, a treba je priznati, da je celota kapitalizacija Ljubljanske borze enaka le vrednosti enega srednje velikega srednjeevropskega podjetja. V času največje privatizacijske manije, to je bilo leta 2007, je bil dnevni promet devet milijonov evrov, to je sedemkrat več kot danes. Delnice prve kotacije so bile takrat skupaj vredne 12,3 milijarde evrov."