Carinska vojna se zaostruje, v ponedeljek bo dodatno obdavčena že polovica kitajskega izvoza v ZDA. Predsednik ZDA Donald Trump bo namreč uvedel še 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev, te carine pa bo v začetku leta 2019 povišal na 25 odstotkov. Gre za že tretjo letošnjo Trumpovo "akcijo", v kateri je tokrat ocarinjenih več kot 5.000 izdelkov. Kazalo je, da bo teh izdelkov še več, a je bil na koncu seznam krajši za 300 izdelkov, kot so otroški sedeži, kolesarske čelade in Applova pametna ura iWatch. Prvi mož Appla Tim Cook je že večkrat opozoril, da bodo višje carine prizadele gospodarstvo in zvišale inflacijo, Trump pa je v enem od svojih tvitov zapisal: "Izdelke proizvajajte v ZDA namesto na Kitajskem!" Mimogrede, Applovega pametnega telefona iPhone ni med izdelki, ki bi bili letos dodatno ocarinjeni.

Borza v Šanghaju pristala najnižje po letu 2014
Vodilne borze na svetu so torej v torek kljub zaostrovanju ameriške zunanjetrgovinske politike in kitajskih protiukrepih krenile višje. To velja tudi za borzo v Šanghaju, kjer je osrednji delniški indeks poskočil za 1,8 odstotka, a je treba takoj dodati, da je dan prej ta indeks, ki že četrto četrtletje zapored izgublja vrednost (to se ni zgodilo od leta 2008), pristal na najnižji ravni po letu 2014. Za primerjavo: svetovni indeks MSCI je od 27. novembra 2014 porasel za več kot 20 odstotkov, newyorški S & P 500 pa za 40 odstotkov. Težavo predstavlja tudi padanje kitajske valute juan - od marca se je vrednost juana glede na dolar zmanjšala za sedem odstotkov. Položaj je na kitajskem delniškem trgu res nezavidljiv, promet se zmanjšuje, številna podjetja pa svežega kapitala ne morejo več zbrati na delniškem trgu, ampak so prisiljena izdati nov dolg in tako še poglobiti zadolženost.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 18. september ob 21. uri:

.
Pri Alti menijo, da se bo volatilnost nadaljevala
V New Yorku je v torek Dow Jones (26.246 točk) poskočil za skoraj odstotek in se za hip povzpel nad 26.300 točk, tako da mu je do rekorda manjkalo le 300 točk. Vlagatelji so očitno začutili olajšanje, saj bi bilo lahko huje. Kitajska je, na primer, za nekatere izdelke, za katere je grozila z 20-odstotnimi carinami, uvedla le desetodstotne carine. "Že nekaj časa trgi oziroma vlagatelji dajejo signale, prvič, da optimistično verjamejo v končno razrešitev teh vojn oziroma nov trgovinski sporazum, in drugič, da bo končni zmagovalec ZDA in ne Kitajska oziroma drugi trgi v razvoju. To je eden izmed razlogov za diskrepanco med pozitivnim letošnjim gibanjem ameriških delniških indeksov in negativnim gibanjem trgov v razvoju. Po vsej verjetnosti je ponekod tudi že prišlo do dovolj nizkih vrednosti delnic, da se je vsaj začasno pojavilo nekaj nakupnega pritiska. Seveda pa bodo prihodnji meseci pokazali, ali imajo trgi prav. Sami menimo, da se bo višja volatilnost nadaljevala," je dogajanje na delniških trgih komentiral Sašo Stanovnik iz Alte.

Bikovska gibanja lahko trajajo do leta 2026
V soboto je minilo deset let od zloma banke Lehman Brothers, kar je bil povod za veliko finančno krizo. Ker je svet že nekaj let v obdobju rasti, delniški indeksi v ZDA pa v območju rekordov, je vedno več ugibanj, koliko časa bo veselje še trajalo. Naslednja svetovna finančna kriza bo izbruhnila leta 2020, a bodo njene posledice manj pogubne kot leta 2008, napovedujejo pri banki JP Morgan. Manj pesimistični so pri Goldman Sachsu, saj menijo, da je v naslednjih treh letih možnost za recesijo nizka, le tretjinska, kar je pod zgodovinskim povprečjem. Da bo bik, simbol optimizma, na Wall Streetu še dolgo rohnel, je prepričan analitik Jeff Saut, ki je v pogovoru za CNBC povedal, da bi lahko borzni vzpon trajal še nadaljnjih sedem ali osem let in da je bilo tako tudi med letoma 1982 in 2000: "Da, imeli smo zlom leta 1987, a to ni ustavilo sekularnega bikovskega trenda."