"Po kvotah na stavnicah sodeč, bodo Britanci na referendumu vendarle večinsko glasovali za obstoj Velike Britanije v Evropski uniji. Upam, da bo res tako. Brexit bi bil gospodarska katastrofa za Veliko Britanijo in politična katastrofa za EU," je sredi tedna v New Yorku opozoril Achleitner in se pridružil kolegom iz večjih finančnih ustanov, kot sta JP Morgan in HSBC Holding. Nekateri napovedujejo resne turbulence na finančnih trgih, dolgoročno negotovost v Veliki Britaniji in večjo izgubo delovnih mest v londonski finančni industriji. Paul Achleitner ima že tako dovolj dela, saj ne manjka kritik na račun nizke vrednosti delnic Deutsche Bank, ki so ta teden padle še nižje, kot so bile ob finančni krizi. Nekoč so bile vredne sto evrov, zdaj le 13.
FTSE100 bi lahko padel na 5.000 točk
Delniški trgi so zadnje dni obsedeni s strahom, kaj se bo zgodilo na referendumu 23. junija. Vodilni indeksi v New Yorku so zadnji teden izgubili več kot odstotek, frankfurtski DAX30 pa več kot dva odstotka. Londonski FTSE100 je sredi tedna zdrsnil pod 6.000 točk, mediji pa so pisali, da so v štirih zaporednih negativnih dneh vodilne britanske korporacije izgubile skoraj sto milijard funtov tržne vrednosti. Ob koncu tedna se je razpoloženje popravilo in FTSE100 je spet "osvojil" mejo 6.000 točk. Pri Morgan Stanleyju napovedujejo, da bi lahko FTSE padel na 5.000 točk, če se bo brexit uresničil, v nasprotnem primeru pa bi lahko porasel za 14 odstotkov, so pri Morgan Stanleyju zapisali svojim strankam.

Jen številka ena med varnimi pribežališči
Morebiten britanski izstop iz EU-ja bi seveda močno premešal tudi valutna razmerja. Britanski funt bi lahko padel za nadaljnjih deset odstotkov, status varnega pribežališča pa bi še naprej uživala švicarski frank in japonski jen, ki je letos med deviznimi trgovci zelo zaželen, saj je pridobil že več kot petnajst odstotkov. Frank je medtem letos pridobil slabe štiri odstotke. Vsekakor je uganka, zakaj so vlagatelji bolj naklonjeni jenu kot franku, saj se v obeh državah obrestne mere, ki so glavno gibalo premikov na valutnih trgih, v zadnjem letu niso dosti spreminjale. Je pa jen vsakič, ko japonska centralna banka ni izpolnila pričakovanj o novih likvidnostnih ukrepih, dodatno pridobival.

V petek močno okrevanje cen nafte
Cena nafte se je zadnji teden znižala za dva odstotka, izgube pa bi bile še precej občutnejše, če se ne bi v petek po več dneh padanja krivulja obrnila močno navzgor. 159-litrski sod brenta je namreč poskočil za dobre štiri odstotke, na 49,25 dolarja, čeprav se je število ameriških naftnih vrtin tretji teden zapored zvišalo, tokrat za devet, na 337. Lani ob tem času je bilo vrtin, ki so obratovale, 631. Seveda bo tudi usoda nafte v veliki meri odvisna od izida britanskega referenduma. Julian Jessop iz svetovalne družbe Capital Economics napoveduje, da bi brexit cene nafte poslal na 40 dolarjev. Za konec letošnjega leta napoveduje, da bo brent pri okrog 45 dolarjih, konec leta 2017 pa pri okrog 60 dolarjih.

Fed vztraja, da bo letos ukrepal dvakrat
Ameriška centralna banka je na redni dvodnevni seji, ki se je končala v sredo, ključno obrestno mero Fed funds pričakovano pustila nespremenjeno, načrtuje pa, da naj bi jo letos vseeno zvišala dvakrat. Da Fed, ki je decembra prvič po finančni krizi zvišal obrestno mero, tokrat ne bo ukrepal, je bilo pričakovati že po objavi majskih gibanj na ameriškem trgu dela, saj je bilo ustvarjenih nepričakovano malo novih delovnih mest. Guvernerka Janet Yellen pravi, da želi videti jasne znake krepitve gospodarske dejavnosti, preden bi zaostrovala denarno politiko. Fed je ob tem malce znižal napoved rasti letos in naslednje leto na dva odstotka. V obeh primerih je sveža ocena 0,1 odstotne točke nižja od prejšnje.
Janet Yellen ne izključuje radikalne ideje
Kar nekaj ekonomistov je precej bolj črnogledih in vidijo precejšnjo verjetnost recesije v letu 2017. Ker je centralna banka uporabila že ves nabor rešitev, bi lahko tokrat Fed posegel po skrajnem ukrepu, helikopterskem denarju. Idejo, ki jo je prvi predstavil sloviti ekonomist Milton Friedman, podpira tudi Janet Yellen, če bi bile razmere ekstremne. "Gre za nekaj, kar bi bilo lahko legitimno," je izjavila v sredo. Tudi njen predhodnik Ben Bernanke je aprila podprl to idejo, ki pravi, da bi Fed natisnil dolarje, ki bi jih finančno ministrstvo razdelilo med prebivalce. Ti bi s potrošnjo pozitivno vplivali na gospodarsko rast. Ob tem ni malo kritikov, ki pravijo, da bi to lahko povzročilo visoko inflacijo in še dodatno zamajalo kredibilnost centralnih bank.

LJSE: Prometa "za eno večerjo"
SBI TOP (680 točk) je zadnji teden izgubil 1,8 odstotka. Krkine in Petrolove delnice so se pocenile za dva odstotka in pol, Intereuropine, ki niso vključene v SBI, pa so poskočile za 28 odstotkov, saj naj bi se prodaja Intereurope letos jeseni ponovila. Z vsemi papirji na Ljubljanski borzi je bilo sklenjenih za 3,87 milijona evrov poslov, kar je le nekaj več, kot bo plačal anonimni oboževalec Warrena Buffetta za večerjo s tem slovitim vlagateljem. Na dobrodelni dražbi je namreč nekdo ponudil 3,456 milijona dolarjev za večerjo z Buffettom, kar je izenačitev rekorda iz leta 2012. Od leta 2000 so z akcijo zbrali že več kot 23 milijonov dolarjev. Ideja je preprosta: kdor ponudi več, lahko v New Yorku od tri do štiri ure večerja z Warrenom Buffettom, enim najbogatejših Zemljanov.