V petek se je na borzi Nasdaq začelo trgovanje z delnicami Dropboxa. Cena delnic v javni prodaji (IPO) je bila 21 dolarjev (dolar nad vrhom pričakovanega razpona 18-20 dolarjev), med petkovim trgovanjem je cena švignila vse do 31,60 dolarja, na koncu pa je tečaj znašal 28,42 dolarja, kar pomeni 35-odstotno rast. Foto: Reuters
V petek se je na borzi Nasdaq začelo trgovanje z delnicami Dropboxa. Cena delnic v javni prodaji (IPO) je bila 21 dolarjev (dolar nad vrhom pričakovanega razpona 18-20 dolarjev), med petkovim trgovanjem je cena švignila vse do 31,60 dolarja, na koncu pa je tečaj znašal 28,42 dolarja, kar pomeni 35-odstotno rast. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks S&P 500 je zadnji teden izgubil šest odstotkov. V petek je zdrsnil vse do 2.588 točk in je bil s tem le še tri točke nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Če bi zdrsnil pod to mejo, bi to pomenilo veliko verjetnost nadaljnjih padcev. Foto: Reuters

Če smo se ob uvedbi splošnih carin na jeklo in aluminij še spraševali, ali gre zgolj za pogajalsko izhodišče Trumpa ali je to najava odločnega gospodarskega spopada z državami, ki imajo z ZDA zunanjetrgovinski presežek, smo zdaj dobili potrditev, da smo priča zadnjemu. Če se uresničijo strahovi, da se bodo ZDA in Kitajska začele igrati s carinami, kot se otroci kepajo v bližnjem parku, bo zanimivo spremljati, kakšne posledice bodo imele carine na gospodarsko rast posameznih držav in inflacijske pritiske.

Peter Jenčič (Alta)
Cene nafte so v petek dosegle najvišjo vrednost po koncu januarja. Savdski minister za energijo pravi, da bo moral OPEC z državami "zaveznicami" tudi v letu 2019 omejiti proizvodnjo. Brent, ki je zadnji teden poskočil za 6,4 odstotka (največja tedenska rast po juliju), je v petek presegel mejo 70 dolarjev za 159-litrski sod. Pri banki Morgan Stanley napovedujejo, da bo brent v tretjem letošnjem četrtletju dosegel 75 dolarjev. Foto: EPA
Osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP (822 točk) je zadnji teden ostal skoraj nespremenjen. Gorenjeve delnice (5,54 evra) so se pocenile za skoraj šest odstotkov, medtem ko so se Krkine delnice podražile za 1,75 odstotka, potem ko je novomeški farmacevt sporočil, da je imel lani za 152,6 milijona evrov čistega dobička. Tečaj delnic je 58 evrov. Foto: BoBo

V ZDA so začele veljati carine na uvoz jekla in aluminija. Dobra novica je, da bodo pri tem vsaj začasno izvzete Evropa, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Mehika in Južna Koreja, slaba pa, da je predsednik Trump Kitajski naložil še za 60 milijard dolarjev dodatnih carin. V 15 dneh bo znano, za katere kitajske izdelke gre. Ker prizadete države uvajajo povračilne ukrepe (Kitajska je takoj vrnila udarec in uvedla tudi carine na izdelke, kot sta vino in sadje), se zdi, da svet drvi v trgovinsko vojno, ki nikomur ne bo koristila. Da pri tem vodilno vlogo igrata največji gospodarstvi sveta, je toliko slabše. Delnice na razvitih borzah so zato ob koncu tedna strmo padle in spet vlada podobna negotovost kot na začetku februarja, ko je bil za hiter padec indeksov kriv strah pred inflacijo.

V Aziji v petek že znaki panike
Newyorški Dow Jones je v četrtek izgubil okoli 750 točk (skoraj tri odstotke) in zdrsnil pod 24 tisoč točk, v petek pa se je znižal še za 424 točk (oziroma za slaba dva odstotka), tako da je spet v območju popravka, kar pomeni, da je ta elitni indeks za več kot deset odstotkov oddaljen od (januarja doseženega) rekorda. Največ so izgubile delnice podjetij, ki so zelo izpostavljena do kitajskega trga, na primer delnice Caterpillarja in Boeinga. V petek so bile v izrazit oblak pesimizma ovite tudi borze v Aziji (Nikkei je izgubil 4,5 odstotka) in Evropi (frankfurtski DAX30 je pri 11.818 točkah dosegel najnižjo letošnjo vrednost). V Aziji je z delniških trgov v enem dnevu "izpuhtelo" slabih 500 milijard dolarjev, kar je skoraj toliko, kot znaša letna trgovinska izmenjava med ZDA in Kitajsko.

Kitajska grožnja obvezniškim trgom
V celotnem tednu je Dow Jones padel za 5,67 odstotka, širši S&P 500 pa za šest odstotkov, pri čemer je v petek skorajda zdrsnil pod 200-dnevno drseče povprečje, kar je negativen signal. Nasdaq je v petih dneh izgubil 6,54 odstotka. Vsi trije vodilni newyorški indeksi so na tedenski ravni izgubili največ po januarju 2016. Vlagatelji so varen pristan iskali v nekaterih obveznicah (pri nemški 10-letni obveznici je donos zdrsnil pod 0,52 odstotka, kar je najmanj po začetku januarja) in v zlatu, ki je pri 1.350 dolarjih za 31,1-gramsko unčo le dobrih 15 dolarjev oddaljeno od 52-tedenskega vrha. Po ameriških obveznicah ni bilo toliko povpraševanja, ker je kitajski veleposlanik v Washingtonu Cui Tiankai posvaril, da utegne Kitajska zmanjšati nakupe ameriških obveznic. To bi lahko imelo hude posledice, saj je Kitajska največji lastnik ameriškega dolga, skupno ima namreč za več kot tisoč milijard dolarjev ameriških obveznic.

Dow Jones (ZDA)

23.533 točk

Nasdaq (ZDA)

6.992
DAX30 (Frankfurt)11.886
Nikkei (Tokio)20.617
10-letne am. obvezn.

donos: 2,83 %

10-letne slov. obvezn.donos: 1,117 %
EUR/USD

1,2353

EUR/CHF

1,1694

bitcoin

8.550 USD

nafta brent70,44 USD
zlato

1.347 USD

euribor (6-mesečni)-0,270 %

Pričakovana poteza Zveznih rezerv
Ameriška centralna banka je medtem prvič pod vodstvom Jeroma Powlla zvišala ključno obrestno mero, in sicer za pričakovanih četrt odstotne točke, tako da je obrestna mera Fed funds zdaj v območju med 1,50 in 1,75 odstotka. Gospodarstvu ZDA gre dobro, brezposelnost pada (februarja je bila 4,1-odstotna), rast BDP-ja naj bi bila po oceni Feda letos 2,7-odstotna. "Točkovna napoved (t. i. dot plot) predstavnikov Feda nakazuje na scenarij, da do konca leta Fed še dvakrat zviša obresti, v letu 2019 pa načrtuje tri dvige. Ameriško gospodarstvo je v izvrstni kondiciji in nenavadno bi bilo, če centralna banka ne bi izkoristila trenutnih razmer za postopno zviševanje obrestnih mer. Odkar je Fed začel zviševati obrestne mere v decembru 2015, je ameriški dolar proti evru izgubil že 15 odstotkov. Slabitev dolarja ameriški centralni banki omogoča nadaljevanje normalizacije denarne politike," nam je povedal Peter Jenčič iz Alte.

Kot bi se otroci kepali v parku ...
"Trgi se strinjajo, da so trenutne razmere predvidljive in stabilne, kar je praviloma dobro. Največje tveganje 'prednastavljeni' trajektoriji gospodarske rasti predstavljajo t. i. trgovinske vojne. Če smo se ob uvedbi splošnih carin na jeklo in aluminij še spraševali, ali gre zgolj za pogajalsko izhodišče Trumpa ali je to najava odločnega gospodarskega spopada z državami, ki imajo z ZDA zunanjetrgovinski presežek, smo zdaj dobili potrditev, da smo priča zadnjemu. Če se uresničijo strahovi, da se bodo ZDA in Kitajska začele igrati s carinami, kot se otroci kepajo v bližnjem parku, bo zanimivo spremljati, kakšne posledice bodo imele carine na gospodarsko rast posameznih držav in inflacijske pritiske. O učinku danes lahko le ugibamo, predvsem zato, ker so v zgodovini carine pomenile višje cene v državi, ki je carine uvedla, upad gospodarske aktivnosti pa bi moral imeti negativne učinke na rast cen," še dodaja Jenčič.

Če smo se ob uvedbi splošnih carin na jeklo in aluminij še spraševali, ali gre zgolj za pogajalsko izhodišče Trumpa ali je to najava odločnega gospodarskega spopada z državami, ki imajo z ZDA zunanjetrgovinski presežek, smo zdaj dobili potrditev, da smo priča zadnjemu. Če se uresničijo strahovi, da se bodo ZDA in Kitajska začele igrati s carinami, kot se otroci kepajo v bližnjem parku, bo zanimivo spremljati, kakšne posledice bodo imele carine na gospodarsko rast posameznih držav in inflacijske pritiske.

Peter Jenčič (Alta)