Indeks Dow Jones (16.599 točk) se je v torek povzpel za skoraj odstotek in pol, čeprav je bila ameriška avgustovska rast prodaje na drobno 0,2-odstotna, kar je malce manj od pričakovanj. Največji korak naprej je naredil energetski sektor, saj je cena nafte (brent zdaj kotira pri slabih 48 dolarjih) okrevala po krepkem ponedeljkovem padcu. Sveže mesečno poročilo Opeca pravi, da bo letošnje povpraševanje po nafti vendarle višje od prejšnje napovedi. Fed bo danes začel dvodnevno zasedanje. Terminske pogodbe pravijo, da je 27-odstotna verjetnost, da bodo Zvezne rezerve prvič po letu 2006 zvišale obrestno mero.

Ukrepati zdaj ali čakati na december?
Je v še vedno negotovih gospodarskih razmerah smiselno, da začne Fed zaostrovati denarno politiko, čeprav je stopnja brezposelnosti v ZDA padla na 5,1 odstotka? "Če ne bodo na tokratni seji zvišali obresti, bo to slab signal," pravi eden od ameriških analitikov. Fed bi torej naredil več škode, če bi čakal na december, saj bi priznal, da gospodarstvu ne gre tako dobro, kot kaže trg dela. Številni menijo, da je v trenutne tečaje delnic že vključen scenarij septembrskega dviga obresti, tako da bi ta korak odpravil negotovost s trga in s tem pomagal delnicam.

Wall Streetu se dviga obresti ni treba bati
V teoriji dvig obresti sicer ni dobra novica za delniške trge, saj postanejo nekatere naložbe privlačnejše od delnic, poleg tega pa višje obresti pomenijo višje stroške zadolževanja za podjetja, s tem pa nižje dobičke. Zgodovina vseeno kaže, da na Wall Streetu začetek cikla dvigovanja obresti vsaj prvo leto ni usoden. Od leta 1982 je bilo v ZDA sedem ciklov zaostrovanja monetarne politike in v vsakem od njih je bil indeks S & P 500 leto po prvem dvigu višje. V povprečju je bila rast v 12 mesecih po prvem dvigu 6,4-odstotna.

Tečaji delnic na Lj. borzi (15. september):

Zlato utegne kmalu zdrsniti pod tisoč dolarjev
V razmerah, ko bodo šle ameriške obresti navzgor, z njimi pa tudi dolar, se zlatu, ki vztrajno izgublja status varnega pribežališča, ne piše najbolje. Pri francoski banki BNP Paribas napovedujejo, da bo zlata unča do tretjega četrtletja 2016 zdrsnila na 925 dolarjev. Trenutno je cena okrog 1.100 dolarjev. Spomnimo, da je od decembra 2008 do junija 2011 zlato poskočilo za 70 odstotkov, saj so centralne banke močno zvišale količino denarja v obtoku, kar je zvišalo verjetnost za inflacijo. A to se ni zgodilo in zlato je od rekorda (1.923 dolarjev leta 2011) oddaljeno že 43 odstotkov.
Kupci čakajo na nižjih ravneh
Ljubljanska borza je včeraj doživela kar občuten padec, saj je indeks SBITOP izgubil 1,7 odstotka in je pri 674 točkah najnižje po lanskem januarju. V prvi kotaciji se nobena delnica ni podražila. "Promet je še vedno izredno skromen z izjemo delnic Krke. Popolna odsotnost kupcev torej, tako da so prodajalci brez težav ob prodaji malih količin zrušili tečaje večine delnic. Negativno so izstopali delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma, Gorenja in Luke," je za MMC povedal Uroš Ožbolt iz Alte.