Stave, da bo Fed na decembrski seji prvič po skoraj desetih letih zvišal obrestno mero, so se spet okrepile. Analitiki se večinsko že nagibajo k temu, da je trenutek zrel za takšno odločitev. Takšnega mesečnega "pospeška" novih delovnih mest (analitiki so napovedovali le okrog 180 tisoč novih delovnih mest) namreč ni bilo od lanskega decembra, brezposelnost pa se je znižala na novo najnižjo točko po aprilu 2008. Odlični podatki z ameriškega trga dela so seveda premešali karte na finančnih in valutnih trgih ter na trgu plemenitih kovin. Predvsem so spodbudili rast dolarja in padec zlata, medtem ko se delnice po visoki oktobrski rasti še vedno dobro držijo.

DAX nekaj časa nad 11 tisoč točkami
Dolar je v primerjavi s košarico valut dosegel sedemmesečni vrh. Za evro je bilo treba v petek plačati le še 1,0708 dolarja, kar je morda dokaz, da imajo prav tisti, ki napovedujejo skorajšnjo pariteto evropske in ameriške valute. Kar je dobro za gospodarstvo, je bilo tokrat dobro tudi za delniške trge, kar ni ravno pravilo, saj se borze praviloma bojijo višjih obresti. Zlasti Frankfurt je spet naredil korak naprej, pri čemer je indeks DAX30 v petek nekaj trenutkov užival nad 11 tisoč točkami. Podobno kot v ZDA se tudi v Nemčiji brezposelnost vidno zmanjšuje in znaša le še šest odstotkov. Oktobra je bilo brez dela 2,65 milijona Nemcev.

Zlato in nafta izgubila skoraj pet odstotkov
Zlato je zaradi strahu, da bo Fed letos končal politiko ničelnih obresti, na tedenski ravni izgubilo največ po juniju 2013, saj se je cena, ki že osem dni zapored drsi navzdol, znižala za skoraj pet odstotkov. Prvič po avgustu je treba za zlato unčo plačati manj kot 1.100 dolarjev. Tudi nafti ne kaže dobro. Močan dolar je samo v petek ceno znižal za dva odstotka. V vsem tednu se je nafta pocenila za dobre štiri odstotke. Brent je v petek pristal pri dobrih 47 dolarjih za sod. Ob koncu tedna so močno izgubljale tudi državne obveznice, kar je posledično občutno dvignilo njihovo zahtevano donosnost. Pri ameriški dveletni obveznici znaša 0,958 odstotka, kar je največ po maju 2010.

Bullard: Verjetnost za dvig 80-odstotna
Ključno vprašanje na borzah seveda ostaja, ali bo Fed sredi decembra zvišal obrestno mero ali ne. Guvernerka Janet Yellen to možnost omenja vedno glasneje, predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard pa celo misli, da je verjetnost za dvig 80-odstotna. Ameriško gospodarstvo naj bi bilo dovolj močno, da bo "prebavilo" višje stroške zadolževanja, očitno pa na morebiten dvig obresti pozitivno gledajo tudi borzni trgovci. Elitni newyorški indeks Dow Jones je namreč zadnji teden pridobil 1,3 odstotka. Večina že napoveduje, da bo konec leta tradicionalno prinesel predbožično rast delnic, so pa tudi analitiki, ki svarijo pred zlomom. Eden takšnih je priznani Peter Schiff.

Fed ustvarja finančne balone in pelje svet v krizo
Schiff, ki velja za "contrarian" vlagatelja (rad se zoperstavlja prevladujočim vzorcem mišljenja), meni, da bo božič za borznike grozen in bi lahko pomenil uvod v novo recesijo. "Pričakujem, da bo ob koncu leta več odpuščanj, prve žrtve pa bodo v trgovskih podjetjih, ki so precenila kondicijo svojih strank. Američani so brez denarja in zadolženi do vratu, grozi pa nova recesija," je črnogled Schiff, ki meni, da bi bila nova kriza precej hujša od tiste leta 2008. Za vse to naj bi bil kriv Fed, ki s politiko ničelnih obresti ustvarja le finančne balone. Eden od teh naj bi bil tudi ameriški dolar. Z govorjenjem, da bo zvišal obresti, Fed sploh ne misli resno, saj bi sicer to že storil, še dodaja Schiff in svetuje nakup zlata.

Gorenje z izgubo, a pogumnimi napovedmi
Na Ljubljanski borzi se je prvič letos zgodilo, da je indeks SBITOP (703,7 točke) ves teden pridobival. Skupna rast je bila 1,7-odstotna, pri čemer so največ, 4,5 odstotka, pridobile Telekomove delnice. Na negativni strani so Gorenjeve delnice, ki so v petek pri 4,41 evra pristale na letošnjem dnu. Skupina Gorenje je imela namreč v prvih devetih mesecih 9,4 milijona evrov izgube. Očitno se vlagatelji bolj ozirajo na preteklost kot pa na (domnevno) spodbudno prihodnost. Uprava Gorenja namreč napoveduje, da bo do leta 2020 prihodke zvišala za 35 odstotkov, na 1,56 milijarde evrov, načrtujejo pa tudi gradnjo nove tovarne.