A razočaranje je trajalo le nekaj minut. Nekateri so se namreč ustrašili, da se je Evropska centralna banka odločila za ukinjanje oziroma opuščanje (tapering) svoje politike odkupovanja državnih obveznic, potem ko je mesečno vsoto, ki jo nameni za svojo operacijo, znižala z 80 na 60 milijard. A ker je ECB program kvantitativnega sporoščanja oziroma popuščanja, ki bi se iztekel marca, podaljšal do konca leta 2017, ni bilo težko izračunati, koliko svežih milijard evrov bo še dodatno priteklo na finančne trge. Delnice so torej vendarle švignile navzgor, frankfurtski DAX30 je zadnji teden poskočil kar za 6,6 odstotka in v petek pri 11.231 točkah dosegel letošnji vrh.

ECB vztraja pri takojšnji dokapitalizaciji MDP-ja
Zdi se, da ni nobene ovire, da se tudi letos ne ponovi tisto, kar po navadi zaznamuje delniške trge pred novim letom oziroma božičem: lepa rast. Zlasti finančne delnice so v Evropi v zadnjih dneh dobile pospešek. Tečaj nemške Deutsche Bank se je povzpel že nad 17,50 evra, tako da se je od dna, kjer je bila septembra, odlepila za zajetnih 75 odstotkov. A prav finančni sektor nastavlja past. Oči so uprte zlasti v Italijo, kjer banke ustvarjajo skoraj tretjino vseh slabih posojil v območju evra. Največji bolnik je banka Monte dei Paschi, ki ji Evropska centralna banka neuradno ni odobrila dodatnih treh tednov za dokapitalizacijo (rok ostaja 31. december 2016), s čimer se še krepi pritisk na vlado v Rimu, da država prevzame kontrolni delež.

Sestanek Feda: dvig obresti skoraj zanesljiv
V naslednjem tednu bo vse v znamenju zasedanja ameriške centralne banke (torek, sreda). Da bo Fed zvišal obrestno mero (za 25 bazičnih točk), ki je nespremenjena od lanskega decembra, se zdi skoraj povsem gotovo, tako da bo bolj zanimivo spremljati, kaj bo guvernerka Janet Yellen povedala o prihodnji politiki. Nekateri se bojijo, da utegne Fed zaradi nevarnosti inflacije najaviti agresivnejše zaostrovanje denarne politike, kar Wall Streetu seveda ne ustreza. Ker so delniški trgi pregreti - Dow Jones, ki od Trumpove zmage pridobiva skoraj brez predaha, je novo rekordno znamko v petek pomaknil na 19.756 točk, bi lahko sledil tudi večji popravek, čeprav, kot že zapisano, december tradicionalno velja za vlagateljem naklonjen mesec.

Donosi obveznic navzgor, nafta prav tako
Ameriške obveznice se še naprej cenijo, zahtevana donosnost na 10-letne vladne obveznice se je povzpela na 2,47 odstotka. Evro je v četrtek, ko je ECB najavil podaljšanje programa QE, v primerjavi z dolarjem izgubil največ po brexitu, tako da je pri 1,0562 dolarja blizu letošnjemu dnu. Drugačna je zgodba pri cenah nafte, ki so tik pod več kot enoletnim vrhom. Včeraj so se tudi nečlanice Opeca na srečanju na Dunaju strinjali z znižanjem proizvodnje. Rusija bo proizvodnjo znižala za 300 tisoč 159-litrskih sodov dnevno, Mehika za 100 tisoč in Kazahstan za 50 tisoč. Članice Opeca so se že konec novembra strinjale, da bodo skupaj oklestile dnevno proizvodnjo za 1,2 milijona, na 32,5 milijona sodov.

Cene zlata najnižje po februarju
Zlato, ki je bilo v prvih mesecih leta 2016 najdonosnejša naložba med vsemi investicijskimi razredi, je še vedno v nemilosti vlagateljev in je pri okrog 1.160 dolarjih za 31,1-gramsko unčo zdrsnilo najnižje po februarju. V zadnjih treh tednih so imeli ETF-skladi, ki iščejo priložnosti v zlatih naložbah, prav vsak dan odlive sredstev, kar je najdaljši niz po aprilu 2013. Kitajska centralna banka novembra ni kupovala zlata, njene rezerve ostajajo pri okrog 59 milijonih unč (1842 ton). Ker niti Indija ni kupovala zlata, se odsotnost povpraševanja še bolj pozna.