Konec (tedna) dober, vse dobro, bi lahko rekli ob današnjem tedenskem pregledu dogajanja na finančnih trgih. Na koncu je tedenska bilanca nekaterih indeksov celo rahlo pozitivna, a burni dogodki z začetka tedna še nekaj časa ne bodo šli v pozabo. Tokijski Nikkei je strmoglavil kar za 12 odstotkov (a do konca tedna več kot nadomestil vse izgube), v New Yorku pa so se indeksi v ponedeljek znižali za približno tri odstotke, kar je pomenilo že tretji zaporedni dan visokih padcev. Tokio se je v kratkem obdobju za več kot 20 odstotkov oddaljil od vrha (to v teoriji pomeni vstop v medvedji trend), medtem ko je bil newyorški S & P 500 na začetku tedna od rekorda, doseženega pred manj kot mesecem dni, oddaljen za skoraj deset odstotkov. Poglejmo nekaj vzrokov, zakaj tako hiter in dramatičen sestop delniških indeksov z zgodovinskih vrhov.
Carry trade manj privlačen
Verjetno je v ozadju tokijskega "harakirija" predvsem opustitev strategije carry trade, potem ko je Japonska centralna banka v tednu prej zvišala obrestno mero (na 0,25 odstotne točke), jen pa se ob vse bolj restriktivni politiki centralne banke že nekaj časa vidno krepi. Transakcije carry trade so že dolgo priljubljene pri večjih vlagateljih, gre pa za to, da si ti denar izposodijo v državi z nizko obrestno mero (Japonska je za to idealna – obresti so že dolgo tako rekoč ničelne), nato pa naložbene priložnosti iščejo v drugih naložbah oziroma v deželah, kjer so obresti visoke (na primer ZDA). A kot rečeno, se razmere spreminjajo. Japonska privija obresti, v ZDA jih bodo septembra začeli spuščati, jen pa se že krepi. Skratka, carry trade ni več tako privlačen. Morda so se kakšnemu velikemu skladu ob skoku jena načrti grdo sfižili, dobili so klic po dodatnem zavarovanju pozicije (margin call), ob nadaljnjem padanju delnic pa so bili prisiljeni v prodajo. Plaz se je sprožil, preveč prodajalcev je bilo naenkrat na izhodnih vratih, v počitniškem avgustu so bili premiki zato še toliko močnejši.
Recesija v ZDA?
Negativna gibanja so bila na razvitih borzah opazna že pred zloglasnim 5. avgustom, o tem smo pisali prejšnjo nedeljo. Popravek navzdol so analitiki večinoma razlagali s slabšimi ameriškimi makroekonomskimi podatki. Predvsem je zbodla novica s trga dela in rast brezposelnosti na 4,3 odstotka, kar je največ v zadnjih treh letih. Zavladal je strah, da se bliža recesija in da ameriška centralna banka predolgo odlaša z zniževanjem obrestnih mer. Strah je pretiran, je pa zelo verjetno, da bo gospodarska rast v drugi polovici leta nižja, potem ko je BDP v drugem četrtletju porasel za 2,8 odstotka (prilagojeno na letno raven). Da na trgu dela položaj ni vedno slabši, dokazuje v četrtek objavljen podatek o znižanju zahtevkov za nadomestilo v času brezposelnosti (z 250 tisoč teden prej na 233 tisoč). To je sprožilo močno rast Wall Streeta, saj se je indeks S & P 500 povzpel za 2,3 odstotka, kar je največ po novembru 2022.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNU | |
Dow Jones (New York) | 39.497 točk (-0,6 %) |
S & P 500 (New York) | 5.344 točk (-0,1 %) |
NASDAQ (New York) | 16.745 točk (+0,1 %) |
STOXX 600 (Evropa) | 499 točk (+0,2 %) |
DAX (Frankfurt) | 17.723 točk (+0,4 %) |
Nikkei (Tokio) | 35.270 točk (+0,9 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.596 točk (-0,4 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: 3,01 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: 3,94 % |
dolarski indeks | 103,1 točke (-0,0 %) |
EUR/USD | 1,0915 (+0,0 %) |
EUR/CHF | 0,9445 (+0,6 %) |
bitcoin | 61.000 USD (+0,5 %) |
nafta brent | 79,7 USD (+3,8 %) |
zlato | 2.430 USD (-0,5 %) |
evribor (šestmesečni; trimesečni) | 3,488 %; 3,577 % |
Trgi več kot zreli za popravek
Ker so (z izjemo Kitajske) delniški trgi po vsem svetu v zadnjem letu in pol močno pridobivali, je bil enostavno že čas, da se obrne tudi navzdol. Pri Goldman Sachsu so (ko so bili indeksi še na rekordih) opozorili, da že nekaj časa v razmerah, ko so tveganja za slabe scenarije vse večja, delnice neupravičeno pridobivajo v primerjavi z obveznicami. Številke so zgovorne: newyorški S & P 500 je od večletnega dna iz leta 2022 poskočil za 70 odstotkov, od začetka leta 2020 pa je tržna kapitalizacija 500 delnic, ki jih vključuje ta indeks, porasla za skoraj 80 odstotkov, kar je dvakrat več od rasti ameriškega BDP-ja. Po številnih merilih so delnice (predvsem v ZDA) prevrednotene, to kaže tudi Shillerjev kazalnik P/E, ki upošteva cene delnic in z inflacijo prilagojene dobičke zadnjih desetih let. Njegova vrednost je dosegla 36 in je tako krepko nad povprečjem (17). V zgodovini je bil ta kazalnik le dvakrat višji (ob vrhuncu mehurčka delnic spletnih podjetij na prelomu stoletja in leta 2021), v obeh primerih pa je sledil močan padec delnic.
Prevelika pričakovanja, povezana z UI-jem
Novi in novi rekordi na borzi v New Yorku so bili povezani predvsem s predstavo delnic velikih tehnoloških podjetij, ki pa so zdaj občutno padle. Nvidijine delnice so bile na primer v ponedeljek ob začetku trgovanja že 35 odstotkov oddaljene od rekorda, še vedno pa so bile skoraj dvakrat višje kot na začetku leta. Na četrtletne rezultate poslovanja tega razvijalca čipov bo treba počakati do 28. avgusta, da je letvica v tem sektorju postavljena zelo visoko, pa dokazuje dogajanje z delnicami podjetja Super Micro Computer, ki so v četrtek krepko padle (od rekorda so zdaj oddaljene že več kot 50 odstotkov), saj se dobičkovna marža znižuje. Evforija, povezana z umetno inteligenco, se očitno nekoliko umirja, številna pomembna podjetja so zapravila milijarde, da ne zamudijo UI-vlaka, toda na rezultate obsežnih investicij bo treba še počakati. Vlagatelji potrpljenja nimajo, zato so hiteli unovčevat sijajne dobičke.
Preostali dejavniki tveganja
Ne gre prezreti še nekaterih dejavnikov tveganja, ki za zdaj sicer bistveno še ne vplivajo na trgovanje, lahko pa bi v prihodnje. Geopolitične napetosti se nikakor ne umirjajo, tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo. Carinska vojna, predvsem med ZDA in Kitajsko, dobiva nove razsežnosti, ob zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah bi se lahko kaj še dodatno zapletlo. Že dalj časa nad finančnimi trgi visi tudi grožnja ameriške fiskalne nediscipline oziroma visoke zadolženosti. Pred kratkim je dolg presegel mejo 35 tisoč milijard (35 bilijonov) dolarjev, kar pomeni že 123 odstotkov BDP-ja. Skratka, kar nekaj žarišč je, ki lahko sprožijo novo krizo, a vsaj za zdaj so se delniški trgi rešili iz vrtinca razprodaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje