Tudi prihodki (33,8 milijarde) so bili boljši od napovedi. JPMorgan je po bilančni vsoti največja ameriška banka. Ker gre za prvo večjo finančno institucijo, ki je javnosti predstavila bilance poslovanja med aprilom in junijem, ko je bil vpliv epidemije najhujši, je bila v torek pod še večjim drobnogledom. Vlagatelje seveda zanima, kako je kriza vplivala na "retail" bančništvo in sploh na posel. Pri JPMorganu so zaradi strahu pred slabimi posojili oblikovali dodatnih 8,9 milijarde dolarjev rezervacij, kar pa jim je uspelo delno nadomestiti z nepričakovano visoko rastjo prihodkov (kar 79-odstotna rast v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem, na rekordnih 9,7 milijarde dolarjev) pri investicijskem bančništvu.

Nizke obrestne marže hromijo poslovanje bank
Delnice JPMorgana so se v torek precej nežno podražile (+0,5 odstotka) in niso sledile rasti celotnega trga – Dow Jones (26.642 točk), ki je tretji dan zapored pridobival, se je povzpel za več kot dva odstotka in dosegel pettedenski vrh. Banke niso pod pritiskom le zaradi močnega padca gospodarske dejavnosti, ampak tudi zaradi rekordno nizkih obrestnih mer, ki prinašajo zelo nizke obrestne marže. Prvi mož banke Jamie Dimon je bil maja zelo optimističen in je ocenil, da bo zelo verjetno gospodarstvo v drugem polletju doživelo odboj. Takšen scenarij je zdaj manj verjeten, saj je v ZDA vse več okužb, v Kaliforniji, najbolj naseljeni zvezni državi (40 milijonov prebivalcev), pa je guverner znova ukazal zapreti bare, restavracije in kinodvorane.

S & P že 40 odstotkov nad marčevskim vrhom
Bližnjic pri epidemiji ni, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija in dodaja: ne pričakujte še kmalu vrnitve v normalnost. Delniški trgi so takšna opozorila v zadnjih štirih mesecih bolj kot ne preslišali. V ponedeljek je tehnološki Nasdaq med trgovanjem dosegel nov rekord, indeks S & P 500 pa je bil od marčevskega dna že 40 odstotkov višje in je za nekaj časa splezal tudi nad vrednost z začetka leta. Ob koncu trgovanja je zaradi skrb vzbujajočih novic iz Kalifornije sicer prišlo do zasuka in Nasdaq je dan končal dva odstotka pod izhodiščem. Kako naprej? Na eni strani je Fed, ki neutrudno tiska denar, poplava likvidnosti pa pljuska tudi na delniške trge. Na drugi strani je vse slabša epidemiološka slika, ki grozi, da bo okrevanje šibko, s tem pa bodo še naprej pod pritiskom dobički podjetij. Ti naj bi, če imamo v mislih vodilne ameriške korporacije iz indeksa S & P 500, v drugem četrtletju nazadovali za 44 odstotkov, največ po finančni krizi 2008.

Kako se bo odločil Opec?
Cena ameriške lahke nafte je v torek nihala okrog meje 40 dolarjev, za 159-litrski sod brenta pa je bilo treba ob koncu dneva plačati skoraj 43 dolarjev. Iz Opeca je prišla informacija, da je ta kartel skupaj z zavezniki junija več kot uresničil zaveze o znižanju proizvodnih kvot. V sredo naj bi bilo znano, kako bo s temi kvotami v prihodnje. Kot je znano, se je druščina Opec+ dogovorila, da bo v maju, juniju in juliju dnevno načrpala 9,7 milijona sodov manj, od avgusta do decembra pa 7,7 milijona sodov. Generalni sekretar Opeca je izjavil, da je naftni trg zaradi postopnega oživljanja povpraševanja vse bližje uravnoteženosti. Naslednje leto naj bi povpraševanje v primerjavi z letošnjim poraslo za 7 milijonov sodov dnevno, a bo vseeno še vedno nižje kot pred epidemijo koronavirusa.