Največje svetovno gospodarstvo je septembra ustvarilo neto 248 tisoč novih delovnih mest (to je več od napovedi), podatek za avgust pa so s 142 tisoč popravili na 180 tisoč. Stopnja brezposelnosti je padla na 5,9 odstotka, kar je najmanj od junija 2008. Ker okrevanja na trgu dela ne spremljata rast plač (v zadnjem letu le dvoodstotni porast) in inflacija (ta je le 1,7-odstotna), se Fedu ne bo mudilo z višanjem obresti, kar je za delniške trge spodbudno. Dobra novica za Main Street, kot s širšo oznako pravimo ameriškemu gospodarstvu, je bila tokrat dobra tudi za finančnike z Wall Streeta. Pogosto se namreč zgodi, da dobre makroekonomske novice borznih vlagateljev ne navdušijo, saj lahko prinesejo zaostrovanje denarne politike.

Kljub odličnemu petku padec na tedenski ravni
Veselje vlagateljev je bilo tako v petek v New Yorku očitno. Elitni Dow Jones je pridobil več kot dvesto točk in se spet povzpel nad 17 tisoč točk. Največ so pridobile delnice finančnih podjetij in podjetij v sektorju zdravstvene nege. Kljub odličnemu petku pa se Dow Jones na tedenski ravni ni mogel znebiti negativnega predznaka. V prejšnjih dneh so namreč na račun protestov v Hongkongu in prvih primerov ebole v ZDA delnice vidno izgubljale. Tedenska izguba indeksa Dow Jones znaša 0,6 odstotka. Največji padec (skoraj štiriodstoten) je doživel energetski sektor, kar je predvsem posledica nadaljnjega padanja nafte.

Brent najnižje po juniju 2012
Nafta vrste brent je zadnji teden padla na vsega 91,48 dolarja, kar je najmanj po juniju 2012. Tedenska izguba je bila s petimi odstotki največja po aprilu 2013. Od junija, ko je brent poskočil na 116 dolarjev, je cena padla že za 20 odstotkov. Seveda je pocenitev precej manjša za države zunaj ZDA, saj je treba v račun vzeti močnejši dolar. Prav to, torej krepitev ameriške valute, je ključni razlog za padec nafte, treba pa je pogledati tudi širši kontekst. V ZDA se namreč črpanje nafte povečuje in Bližnji vzhod zato ne igra več takšne vloge pri vplivu na ceno.

V državah Opeca le Iran za nižje kvote
ZDA trenutno uvozijo okoli sedem milijonov skoraj 159-litrskih sodov dnevno, kar je občutno manj kot leta 2008, ko so uvozile deset milijonov 159-litrskih sodov dnevno. Na drugi strani se ponudba nafte iz Rusije in Libije spet povečuje, razmere v Siriji in na severu Iraka pa niso bistveno vplivale na črpanje. V igro bi se lahko vključil Opec in znižal proizvodne kvote, vendar verjetno ne bo posegal na trg vse do 27. novembra, ko bo naslednji redni sestanek. In niti takrat ni nujno, da bo Opec znižal kvote. Za ta scenarij navija le Iran, preostale glavne članice pa stavijo, da bo povpraševanje pred zimo samo po sebi oživilo trg.

Slab signal: višji donosi tveganih obveznic
Da se vlagatelji še ne bojijo restriktivnih potez ameriške centralne banke, dokazuje tudi dogajanje na obvezniških trgih, saj je donos ameriške desetletne obveznice porasel le malenkostno, na 2,45 odstotka. Večjo težavo predstavljajo tvegane podjetniške obveznice (t. i. junk bonds), ki od junija izgubljajo vrednost, posledično pa se njihova zahtevana donosnost zvišuje. Pribitek v primerjavi z varnimi obveznicami je v povprečju že višji od stotih bazičnih točk. V preteklosti je to napovedovalo popravek na delniškem trgu. Večja ko je bila razprodaja na trgu tveganih obveznic, večje je bilo sesutje na delniškem trgu.

ECB premalo pogumno v boj proti deflaciji?
Evropa je bila zadnji teden v pričakovanju zasedanja Evropske centralne banke, ki pa očitno ni ponudilo tistega, kar so si nekateri želeli. Frankfurtski delniški indeks DAX30 (9.195 točk) je zato v četrtek izgubil dva odstotka. Prvi mož ECB-ja Mario Draghi je najavil, da bo banka začela ta mesec kupovati krite obveznice (covered bonds) in nekoliko manj tvegane obveznice, zavarovane s premoženjem (ABS - asset backed securities), in sicer v skupnem znesku do tisoč milijard evrov. Draghi verjame, da bodo novi ukrepi spodbudili kreditiranje gospodarstva in s tem inflacijo, ki je v evrskem območju na letni ravni le še 0,3-odstotna.

Petrol na poti k 65 milijonom dobička
Na Ljubljanski borzi je zadnji teden izstopala rast delnic Pivovarne Laško, ki so ob visokem prometu pridobile sedem odstotkov. "Vlagatelji upajo, da bo sledila uspešna prodaja tujemu lastniku," je povedal Domen Granda iz GBD-ja. Lukine delnice so izgubile dva odstotka in pol, Petrolove pa 0,3 odstotka. Ta teden je država odobrila za dva odstotka višjo prodajno maržo pri pogonskih gorivih, ki bi lahko povečala ceno bencina za 0,2 centa. "Na samo poslovanje Petrola bo imel ukrep le majhen pozitiven učinek. So pa v družbi zatrdili, da bodo dosegli letošnji poslovni načrt," je izpostavil Granda. Čisti dobiček Petrola naj bi se povečal za 23 odstotkov, na 65 milijonov evrov.