Če je elitni Dow Jones, ki vključuje delnice 30 ameriških podjetij, potreboval le 121 dni oziroma pet mesecev, da se je od meje 17 tisoč točk pomaknil na 18 tisoč točk, je bila naslednja tisočica trši oreh. Trajalo je 483 trgovalnih dni oziroma dve leti. "Številka sama po sebi ne pomeni veliko, je pa mejnik spodbuden s psihološkega vidika. Veliko vlagateljev čaka, da bi vstopili in bikovski trend bi se lahko nadaljeval," so komentirali analitiki.

Upanje, da bo Trump zagnal gospodarsko rast
Že v ponedeljek je bil za borzno elito v New Yorku poseben dan, saj so Dow Jones, širši S & P 500, tehnološki Nasdaq in indeks delnic manjših podjetij Russell 2000 vsi hkrati dan končali pri rekordno visoki vrednosti, kar se ni zgodilo od decembra 1999. Glavno gibalo rasti so pričakovanja, da bo Trump z nižjimi davki, infrastrukturnimi vlaganji in manjšo regulacijo bančnega sistema spodbudil gospodarsko rast in tudi inflacijo.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 22. november

Nafta brent skoraj dosegla 50 dolarjev
Nafta brent je včeraj zaradi svežih znamenj, da se bo Opec na zasedanju naslednji teden dogovoril za znižanje proizvodnih kvot, skoraj dosegla 50 dolarjev (49,955 dolarja), kar je največ ta mesec, nato pa se je krivulja obrnila navzdol. Opec bo moral zlasti z Iranom najti skupni jezik, saj želi še precej povečati proizvodnjo s sedanjih 3,7 milijona sodov dnevno. Od držav nečlanic Opeca je Rusija že sporočila, da lahko zamrzne proizvodnjo pri dobrih 11 milijonih sodih.

Zlato izgubilo sijaj
Zlato je vredno dobrih 1.200 dolarjev, prihodnost pa negotova, je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal Marko Bombač, vodja analiz pri NLB-skladih: "Zgodovinsko gledano, je zlato ena najslabša naložba. V zadnjih 200 letih je komaj ohranilo realno vrednost. Dobro se je ta plemenita kovina izkazala predvsem v času visoke inflacije in v času finančnih šokov. Trenutno večjih šokov ni, razvite države se prej spopadajo z deflacijo, zato pričakujem negativno realno donosnost v prihodnjih letih."

Krkine delnice najnižje v zadnjih treh letih
Na Ljubljanski borzi se nadaljuje padanje Krkinih delnic. V torek je cena zanihala do 54,13 evra, kar je najmanj po oktobru 2013. Pri tej ceni Krkina delnica prinaša skoraj petodstotno dividendno donosnost. Če že tečaj zadnja leta nikakor ne osrečuje lastnikov delnic, je torej vsaj dividenda mamljiva, a vprašanje, ali bo Krka ob vedno nižjem dobičku (v prvih devetih mesecih letos je dobiček padel za 40 odstotkov, na 80 milijonov evrov) lahko ohranjala visoko dividendo.