Evro se je dvignil vse do 1,3365 dolarja oziroma najvišje po aprilu 2012, kar je predvsem posledica razpleta četrtkovega zasedanja Evropske centralne banke. Mario Draghi namreč ni nakazal, da bi lahko bile obrestne mere še nižje, potem ko so nekateri špekulirali, da bo ECB obresti na enem izmed naslednjih sestankov z 0,75 znižal na pol odstotka. V primerjavi s švicarskim frankom je evro dosegel najvišjo vrednost po decembru 2011, v primerjavi z jenom pa najvišjo po maju 2011.

Nikkei na tedenski ravni devetič zapored navzgor
Tudi gibanja na delniških trgih so ugodna, tako da so delnice svetovnih korporacij v povprečju v območju dveletnega vrha. V zadnjem obdobju blesti zlasti borza v Tokiu. Od začetka decembra se je elitni indeks Nikkei zvišal za skoraj 15 odstotkov. Pozitiven niz se je nadaljeval tudi pretekli teden. Že devetič zapored je Nikkei teden končal višje, kot ga je začel, kar mu ni uspelo od leta 1998. Newyorški Dow Jones se je zadnji teden zvišal za 0,4 odstotka. Ameriški trgovinski primanjkljaj se je novembra nepričakovano zvišal, kar nakazuje, da bo rast BDP-ja v zadnjem lanskem četrtletju malce nižja od prvih ocen.

Visoki prilivi v ameriške vzajemne sklade
Obeti za nadaljnjo rast delnic naj bi bili spodbudni. Dogovor v Washingtonu, s katerim se je največje gospodarstvo sveta pet minut pred dvanajsto izognilo davčnemu prepadu, je v ameriške vzajemne sklade prinesel svež denar. V tednu od 2. do 9. januarja je bilo prilivov za 7,53 milijarde dolarjev, kar je največ po letu 2001. Gospodarski obeti so za ZDA vsekakor boljši kot za Evropo. Prvi mož Fedove podružnice v Philadelphii Charles Plosser je ponovil stališče, da bo rast BDP-ja letos verjetno okrog triodstotna, stopnja brezposelnosti pa naj bi do konca leta padla na sedem odstotkov.

Banke z nižjimi obrestnimi maržami
Banka Wells Fargo je imela v zadnjem četrtletju 24 odstotkov višji dobiček, kar je zlasti posledica nižjih rezervacij za kritje slabih posojil. Dobiček je dosegel rekordnih 5,1 milijarde dolarjev. Vseeno so se delnice v petek pocenile, saj so se njene neto obrestne marže znižale. Wells Fargo je bila prva izmed velikih ameriških bank, ki je sporočila rezultate zadnjega četrtletja, in opaziti je, da v obdobju izjemno nizkih obrestnih mer bančni posel bolj cveti zaradi provizij pri nepremičninskih posojilih kot pa zaradi obrestnih prihodkov. V novem tednu bodo bilance razgrnile še banke Bank of America, JPMorgan Chase in Citigroup.

Apple na trg "nizkocenovnih" proizvodov
Medtem ko je Wall Street leto začel pozitivno, pa so Applove delnice, ki so jeseni občutno izgubljale, zdrsnile še za 2,23 odstotka. Podjetje naj bi začelo izdelovati cenejšo različico pametnega telefona iPhone za Kitajsko in druge hitro rastoče trge. iPhone, izdelan s cenejšimi deli, naj bi predstavili v drugi polovici letošnjega leta. Gre za novo Applovo strategijo na zelo zahtevnem trgu. Ameriški tehnološki velikan se je namreč do zdaj držal proizvodnje tehnoloških izdelkov višjega razreda in se ni spuščal v cenovne vojne s tekmeci, očitno pa vidijo velik potencial kitajskega trga, kjer bi bilo morda tekmovanje s konkurenco tudi na ravni cene nujno.

Koalicija se je zamajala, s tem pa tudi Ljubljanska borza
Na Ljubljanski borzi je bil teden zelo pester. V torek je bilo še veliko optimizma, indeks SBI TOP pa se je povsem približal 700 točkam. S tem je bil od začetka leta za skoraj 10 odstotkov v plusu in nobena druga borza na svetu se ni mogla pohvaliti s tako imenitnim vstopom v leto 2013. Nato pa je vlagatelje prestrašilo poročilo protikorupcijske komisije o nečednih dejanjih Janeza Janše in Zorana Jankoviča. Koalicija se je zamajala, predčasne volitve so vedno bolj verjetne. Sreda je tako prinesla občuten padec, negativno pa je bilo tudi petkovo trgovanje. Indeks SBI TOP je na tedenski ravni izgubil 1,8 odstotka. Telekom je padel za 5,56 odstotka.

Spet ugibanja o prodaji Mercatorja
V dneh od ponedeljka do petka so se podražile le delnice Mercatorja in Gorenja. Sedemodstotna rast Mercatorja (tečaj znaša 130 evrov) je zlasti posledica novih ugibanj, da namerava Agrokor kupiti največjega slovenskega trgovca. Ledo, katerega lastnik je Ivica Todorić, tudi lastnik Agrokorja, je v četrtek na beograjski borzi za več kot 100 milijonov evrov kupil 96 odstotkov srbskega proizvajalca zamrznjene hrane Frikom, ki je bil do zdaj v lasti Agrokorja, večinskega lastnika Leda. Po ocenah srbskih analitikov je Ledo za to transakcijo verjetno pridobil posojilo od bank, s tem pa tudi del sredstev za nakup Mercatorja.