Potem ko je Grčija z evrsko skupino sklenila dogovor o štirimesečnem podaljšanju programa finančne pomoči, je Dow Jones petkovo trgovanje končal skoraj odstotek višje, s čimer je pri 18.140 točkah dosegel nov rekord, tehnološki Nasdaq pa se je povzpel že osmič v nizu in je le še odstotek oddaljen od meje 5.000 točk, kjer je bil nazadnje ob vrhuncu norije .com podjetij leta 200. Na tedenski ravni se je Dow Jones povzpel za 0,7 odstotka. Tokijski Nikkei je dosegel 15-letni vrh, frankfurtski DAX30 je petkovo trgovanje končal rekordno visoko, evro je splezal nad 1,14 dolarja, donos na triletne grške obveznice, ki je bil prejšnji teden nad 22 odstotki, pa se je znižal na 16,5 odstotka.

Indeks Zew najvišje v zadnjem letu dni
Na pozitiven teden delniških trgov so vplivali tudi nekateri spodbudni gospodarski podatki in večinoma dobri poslovni rezultati evropskih korporacij. Nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Zew, ki ga izračunavajo na podlagi ankete med 350 finančnimi strokovnjaki, se je februarja povzpel četrti mesec zapored in dosegel vrednost 53 točk, potem ko je bil mesec prej pri 48,4 točke. Zew je zdaj najvišje po lanskem februarju, kar je predvsem zasluga šibkejšega evra in nafte ter ugodnih gospodarskih gibanj v zadnjem lanskem četrtletju. Nemčija je imela v tem obdobju 0,7-odstotno rast BDP-ja, kar je precej nad pričakovanji.

Evropski trgi letos donosnejši od newyorškega
Sezona objav poslovnih rezultatov zadnjega lanskega četrtletja je v Evropi približno na polovici. Vse kaže, da bo rast dobička v obdobju med 1. oktobrom in 31. decembrom 19,5-odstotna, kar bi bilo najboljše trimesečje v zadnjih treh letih in pol. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je letos porasel za dobrih enajst odstotkov, kar je občutno več od 2,6-odstotne rasti širšega newyorškega indeksa S & P 500. Največ zaslug gre januarski seji Evropske centralne banke in napovedi programa kvantitativnega sproščanja, čeprav se poznavalci sprašujejo, ali bo program uspešen, saj lastniki obveznic svojih papirjev verjetno sploh ne bodo želeli prodajati.

Nemški strahovi se še ne uresničujejo
Druga dilema je, ali bo program QE morda sprožil visoko inflacijo. Te strahove ima predvsem Nemčija, a za zdaj niti v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem, kjer so centralne banke uporabile QE in kjer je opaziti lepo okrevanje na trgu dela, inflacije ni opaziti. Še več, trenutno bolj grozi deflacija kot inflacija. Deflacijska gibanja so se začela že precej pred finančno krizo. Eden od vzrokov je odprtje kitajskega tržišča, saj so tamkajšnji poceni izdelki preplavili svet, drugi bi lahko bil v presežkih plačilnih bilanc, ki so jih vodile tiste države, ki jih je leta 1997 prizadela azijska finančna kriza. Podobno politiko vodijo tudi proizvajalke nafte, vsi ti presežki varčevanja pa ob ekspanzivni politiki centralnih bank znižujejo donose obveznic in s tem inflacijska pričakovanja. Temu je treba dodati še cene surovin, ki so od lanskega poletja strmo padle.

Kdo bo kupil Žito?
Na Ljubljanski borzi je tudi zadnji teden vladalo mrtvilo, indeks SBI TOP pa je teden končal pri 781 točkah, kar pomeni, da na tedenski ravni ni bilo opaznega premika. Najbolj, za več kot dva odstotka, so se pocenile delnice Petrola in Pozavarovalnice Save, medtem ko so Krkine delnice (tečaj: 58,38 evra) pridobile 1,55 odstotka. V četrtek bo Krka objavila lanske poslovne rezultate, ki bodo povedali, kakšno škodo je podjetje imelo zaradi padca rublja. Po rasti so zadnji teden izstopale Žitove delnice, ki so splezale na 166 evrov, kar je posledica tega, da se končuje postopek prodaje podjetja. Po neuradnih podatkih medijev naj bi zavezujoče ponudbe oddali hrvaška Podravka, belokranjski Don Don in francoski sklad Ardian.