Kitajski uvoz (denominiran v dolarjih) je septembra v primerjavi z istim lanskim mesecem upadel za dobrih dvajset odstotkov (izvoz pa za 3,7 odstotka), kar kaže na šibko naložbeno povpraševanje. Svetovni indeks delnic MSCI je zdrsnil za pol odstotka, potem ko je prej devet dni zapored pridobival, kar se ni zgodilo od februarja. Frankfurtski DAX30 je izgubil približno odstotek, vendar dan končal nad 10 tisoč točkami. Nemški konjunkturni indeks Zew, ki ga izračunavajo na podlagi ankete med 400 finančnimi strokovnjaki, je oktobra padel za več kot deset točk (na 1,9 točke). Medtem je v finančnih krogih še vedno aktualno vprašanje, kdaj bodo Zvezne rezerve začele zaostrovati denarno politiko.
Kaže, da bo Fed ukrepal šele marca
Pri Deutsche Bank opozarjajo, da bi morala ameriška centralna banka čim prej končati politiko ničelnih obresti: "Fed je v nevarnosti, da naredi napako zgodovinskih razsežnosti, če bo vztrajal pri politiki ničelnih obresti. Obresti bi pravzaprav že morali dvigniti. Ameriška centralna banka tako spet dela napako, kot jo je v zgodovini že nekajkrat. Nazadnje leta 2003, ko je bil guverner Ben Bernanke," so zapisali. A na dvig ključne obrestne mere Fed funds, ki ji sledijo tudi preostale obrestne mere, bo treba še nekaj časa čakati. Po anketah sodeč, ekonomisti šele po marcu 2016 vidijo več kot 50-odstotno verjetnost, da bodo šle obresti res navzgor.

Tečaji delnic na Lj. borzi (13. oktober):

Leta 2016 manjše povpraševanje po nafti
Nafto je po strmi rasti v prejšnjem tednu (brent je poskočil za devet odstotkov) ohladilo sveže poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA), v katerem pričakujejo, da se bo svetovno povpraševanje po nafti naslednje leto upočasnilo, in sicer z letošnjih 1,8 milijona sodov dnevno (to je največ v zadnjih petih letih) na 1,2 milijona. Glavni vzrok je seveda pričakovana upočasnitev svetovnega gospodarstva (IMF jo je za 2016 oklestil za 0,2 odstotni točki). Na drugi strani bo ponudba še naprej presežna. Opec črpa rekordne količine nafte in s tem s trga izrinja proizvajalce, ki nafto črpajo z visokimi stroški in imajo pri trenutni ceni okrog 50 dolarjev za sod izgubo.
V Rusiji delnice zelo podcenjene
Od cene nafte je precej odvisno tudi okrevanje številnih trgov v razvoju, s katerih je nedavno odteklo ogromno kapitala. Pri Goldman Sachsu opozarjajo, da lahko govorimo o tretjem valu (po ameriški krizi drugorazrednih hipotekarnih posojil in evropski dolžniški krizi) finančne krize. Razmere so se sicer nekoliko umirile, ko Fed sredi septembra v nasprotju s pričakovanji ni zvišal obrestne mere, vendar naj bi bilo to le začasno zatišje. Če analiziramo posamezne delniške trge, je sicer trenutno najbolj podcenjen ruski trg, čeprav se je od 21. avgusta povzpel za 15 odstotkov. Razmerje med dobičkom in delnico znaša manj kot šest (v Frankfurtu je okrog 12), dividendna donosnost pa je skoraj petodstotna.

Odstotek najbogatejših ima več kot polovico celotnega premoženja
Veliki letošnji premiki na deviznih trgih so pustili pečat na svetovnem bogastvu, ki se je prvič po finančni krizi 2007-2008 zmanjšalo, razlike med bogatimi in revnimi pa še poglobile, kaže najnovejše poročilo banke Credit Suisse. Celotno premoženje vsega sveta, ki zdaj znaša 250 tisoč milijard dolarjev (dobrih 12 tisoč manj kot lani) se je od leta 2000 podvojilo, največja rast, kar petkratna, pa je bila na Kitajskem. En odstotek najbogatejših ima "pod palcem" več kot polovico celotnega svetovnega premoženja!