Odločitev ameriške centralne banke, da bo znesek, ki ga mesečno namenja za odkupovanje obveznic, januarja s 85 znižala na 75 milijard dolarjev, torej ni prestrašila delniških trgov. Očitno so vlagatelji prepričani, da je ameriško gospodarstvo dovolj močno, da "preživi" zaostrovanje denarne politike, ki bo v prihodnosti neizogibno. V tretjem četrtletju je bila rast BDP-ja največja v skoraj dveh letih in je (v primerjavi z istim lanskim četrtletjem) znašala 4,1 odstotka, kar je precej več od prve ocene (3,6 odstotka) in kar občutno povečanje v primerjavi s četrtletjem april-junij, ko je bila rast 2,5-odstotna.

Večina je za leto 2014 optimistična
Newyorška delniška indeksa Dow Jones in S & P 500 sta v petek spet postavila rekordno vrednost, medtem ko je tehnološki Nasdaq prvič po septembru 2000 dosegel 4.100 točk. Po neprepričljivem začetku decembra je tako spet opaziti tradicionalno predbožično rast. Letos je indeks S & P 500 porasel že za 25 odstotkov. Ali mu lahko takšna rast uspe tudi naslednje leto? Večina analitikov je pozitivno naravnanih. Povsem možen je sicer tudi kakšen večji (desetodstotni) popravek, ampak smer naj bi bila načeloma navzgor. Fed je, kot kaže, še naprej zaveznik vlagateljev, ki so mirno sprejeli to, da je čas za zaostrovanje monetarne politike.

Silovite rasti tržnih obrestnih mer še ni pričakovati
V naslednjem letu naj bi bila gospodarska rast v ZDA triodstotna. Pobira se Evropa, višjo rast pričakuje tudi Kitajska, kar pomeni, da bodo multinacionalna podjetja lahko povečala dobičke. Nevarna ovira za nadaljnji vzpon delniških trgov bi lahko bila le rast tržnih obrestnih mer, kot se je zgodilo leta 1994. Pri desetletnih obveznicah je bila donosnost maja samo 1,6-odstotna, trenutno je skoraj triodstotna. Dokler bo Fed nežno umikal spodbude in dokler ne bo znakov inflacije, se večjih padcev cen obveznic in posledično rasti donosnosti ni treba bati. Navsezadnje je Fed namignil, da bo ključna obrestna mera Fed funds pri ničelni ravni ostala še dlje, kot so sprva domnevali vlagatelji, in sicer vsaj do začetka leta 2016.

Zelo slabo leto za zlato
Nafta brent je od ponedeljka do petka pridobila 2,7 odstotka, delno tudi zaradi nižje ponudbe iz Libije. Cena zlata je v petek pri 1.185 dolarjih dosegla najnižjo raven v zadnje pol leta. Ta teden je zlato izgubilo tri odstotke, letos pa že 28 odstotkov. Takšnega padca v koledarskem letu ni doživelo že 32 let. Največje izgube je imelo v četrtek, ko se je pocenilo za 2,3 odstotka. S tem je bilo med vsemi naložbenimi razredi prav zlato tisto, ki je po Fedovem sporočilu, da bo rahlo znižal obseg stimulativnih ukrepov, imelo največje izgube.

Vlagatelji želijo izkoristiti razvrednotenje bančnih papirjev
Indeks SBI TOP se je zadnji teden znižal za 1,8 odstotka. Delnice Telekoma in Krka so se pocenile za več kot dva odstotka. Marko Pavlović iz GBD-ja meni, da lahko padce tečajev deloma pripišemo tudi davčnim optimizacijam portfeljev, "kajti z odpisom bančnih delnic je bila realizirana izguba in delničarji lahko to uporabijo kot neobdavčeno realizacijo dobičkov". Omenimo še, da je Gorenje v torek končalo še drugo dokapitalizacijo, ki je potekala v Sloveniji in na Poljskem. S to dokapitalizacijo je Gorenje pridobilo dodatnih 16,71 milijona evrov svežega kapitala.