Mnenja o tem so odvisna predvsem od politične pripadnosti. Demokrati na čelu s Kamalo Harris so odločitev Zveznih rezerv, da obrestno mero spustijo za pol odstotne točke, seveda pozdravili. Menijo, da bi lahko Fed ukrepal že prej. Kamala Harris je prepričana, da bodo imeli številni Američani od tega koristi, Fedova odločitev pa je tudi jasen dokaz, da je visoka inflacija preteklost. Donald Trump je na drugi strani poudaril, da 50-točkovni premik obrestnih mer navzdol (v območje od 4,75 do 5,00 odstotka) kaže na zelo slabo stanje ameriškega gospodarstva, pričakovano pa je potezo označil za politično. Po njegovem mnenju bi moral Fed obresti znižati le za četrtino odstotne točke.

Novi znižanji tudi na preostalih dveh letošnjih sejah
V zgodovini je Fed obrestno mero za pol odstotne točke praviloma res nižal le takrat, ko je grozila recesija oziroma se je gospodarstvo že pogrezalo v rdeče številke, tokrat pa podatki tega ne kažejo. Guverner centralne banke Jay Powell je po zgodovinski septembrski seji poudaril, da je gospodarstvo močno, "jumbo" znižanje obrestne mere (tako so ameriški mediji označili tokratni rez obresti) pa je namenjeno predvsem krepitvi trga dela, kar je postalo nova glavna skrb Feda. Pričakovati je, da bo do konca letošnjega leta obresti znižal še za pol odstotne točke, torej novembra in decembra po 25 bazičnih točk. Do konca prihodnjega leta bo po nekaterih predvidevanjih obrestna mera le še 2,85-odstotna, kar naj bi bila za Fed nevtralna stopnja, ko denarna politika ne bo niti omejevalna niti spodbujevalna.

Oktober ni dober, sploh v volilnem letu
Kakor koli, nižje obresti ne ustrezajo le podjetjem (zadolževanje je lažje) in prebivalcem (v ZDA se je referenčna 30-letna hipotekarna obrestna mera v zadnjih štirih mesecih znižala za odstotno točko, na 6,09 odstotka), ampak tudi finančnim trgom. To je bilo lepo videti dan po seji ameriške centralne banke, ko so delniški trgi (pa tudi cene zlata, nafte, kriptovalut ...) po vsem svetu vidno ozeleneli in za zdaj lepo krmarijo skozi tradicionalno neugoden september. Newyorški delniški indeks S & P 500 je v četrtek po dveh mesecih postavil novo rekordno vrednost, v septembru je pridobil 0,8 odstotka, od začetka leta že 19 odstotkov. Pričakovati je sicer še kar nekaj volatilnosti vsaj do volitev 5. novembra oziroma do prihodnje seje ameriške centralne banke, ki bo takoj po volitvah (6. in 7. novembra). Navsezadnje je (po 2. svetovni vojni) indeks S & P v volilnem letu v mesecu oktobru v povprečju izgubil 0,45 odstotka.

Visoka rast delnic podjetja Constellation Energy
Če se ozremo zgolj na petkovo dogajanje v New Yorku, izstopa močna (več kot 20-odstotna) rast delnic podjetja Constellation Energy. Največji ameriški proizvajalec brezogljične energije je podpisal pogodbo z Microsoftom, s katero želi po letu 2019 spet oživiti enega od reaktorjev jedrske elektrarne na Otoku treh milj v zvezni državi Pensilvanija, a bo treba pridobiti zeleno luč regulatorjev tako na lokalni kot na zvezni ravni, preden bo projekt zaživel (predvidoma leta 2028). V tej jedrski elektrarni (na drugem reaktorju) se je leta 1979 zgodila največja ameriška jedrska nesreča, ki je povzročila precejšnjo paniko, čeprav radioaktivni izpusti niso imeli kakšnih hujših učinkov na delavce in okolico.

Vse za umetno inteligenco in za podatkovne centre
Constellation bo v projekt oživitve reaktorja vložil 1,6 milijarde dolarjev. Borza je načrte bogato nagradila, saj se je tečaj delnic z oznako CEG letos več kot podvojil. Posel med Constellationom in Microsoftom je tudi dokaz, kako jedrske elektrarne spet postajajo pomemben vir zelene energije, saj veljajo za zanesljivejše od sončne in vetrne energije. Konec prihodnjega leta naj bi oživili tudi jedrsko elektrarno v Michiganu. Lani je jedrska energija v ZDA predstavljala slabih 19 odstotkov celotne proizvedene elektrike. Microsoft bo torej v prihodnje upal na elektriko, ki bo prišla z Otoka treh milj, ob razmahu umetne inteligence in računalništva v oblaku – pri obeh storitvah je Microsoft zelo pomemben igralec – so namreč potrebe po elektriki, ki napajajo podatkovne centre, ogromne.

Delnice Save Re letos pridobile že 40 odstotkov
Na Ljubljanski borzi se indeks SBITOP drži blizu 16-letnega vrha, kjer je bil sredi julija (1693 točk). Od tedaj je izgubil približno pet odstotkov, je pa tečaj Cinkarne v tem obdobju pridobil zavidljivih 15 odstotkov. Podjetje je konec avgusta zaradi izboljšanja prodajnih cen in uvedbe uvoznih carin na pigment iz Kitajske precej popravilo svoje prvotne načrte za letošnje leto. Zaradi dobrih poslovnih rezultatov je opazna tudi rast obeh zavarovalnic. Predvsem to velja za Pozavarovalnico Sava, saj se je cena delnice od 1. januarja zvišala za 40 odstotkov. Rast bruto premij je bila v prvem polletju 13,9-odstotna, neto dobiček je s 44,5 milijona evrov (+11 % glede na prvo lansko polletje) dosegel 64 odstotkov celoletnega načrta. Zaradi posledic julijske toče se sicer pričakuje malce manj ugodno tretje četrtletje, a še naprej načrtujejo 70 milijonov evrov celoletnega dobička. Vodstvo ob tem napoveduje, da bo šlo tudi v prihodnje od 35 do 45 odstotkov dobička za izplačilo dividend.