"Veliko negotovosti je bilo zaznati zadnji teden, celo strahu. Newyorški S & P 500 je izgubil več kot štiri odstotke, kar je največ v zadnjem letu in pol, potem ko je bil v prejšnjem tednu že blizu svoje najvišje vrednosti. Padanje cen delnic ni bilo omejeno zgolj na določen sektor, ampak gre za sistemski dogodek. Takšni popravki na delniškem trgu so sicer nekaj popolnoma običajnega, upoštevati je treba tudi sezonsko komponento, saj je september, zgodovinsko gledano, z vidika donosnosti eden najslabših mesecev v letu," nam je povedal Domen Kregar iz Ilirike.

Število na novo odprtih delovnih mest nižje od pričakovanj
V ZDA so avgusta odprli neto 142 tisoč novih delovnih mest (18 tisoč manj od pričakovanj), potem ko so jih julija po močno navzdol revidiranih podatkih vsega 89 tisoč. Stopnja brezposelnosti se je znižala za 0,1 odstotne točke, na 4,2 odstotka. Podatki so razočarali borznike, zato so v petek delniški indeksi vidno izgubljali, kar velja predvsem za tehnološki Nasdaq (-2,5 %), ki je tudi na tedenski ravni največji poraženec (-5,7). Da bo Fed na septembrski seji ključno obrestno mero znižal morda celo za pol odstotne točke, je slaba tolažba in prej deluje negativno, saj bi bil to signal, da je stanje resno.

Začetek sproščanja denarne politike trgi pričakuje že več mesecev
"18. septembra pričakujemo Fedovo nižanje ključnih obrestnih mer. Običajno so nižanje delniški trgi pospremili s povečano volatilnostjo in padcem cen, takšen primer je finančna kriza 2008. Sicer je trenutno gospodarsko stanje bistveno boljše od tistega. Tokratno nižanje je posledica relativno uspešnega boja z inflacijo in se je napovedovalo že lep čas. Kljub temu se v ameriškem gospodarstvu pojavljajo razpoke, predvsem je na udaru trg dela, katerega kondicija je ključna za ZDA, saj gospodarstvo v dobri meri poganja močna zasebna poraba. V naslednjem tednu sledi svež podatek o ameriški inflaciji, nato bo pozornost usmerjena na zasedanje ameriške centralne banke," dodaja Kregar.

Kljub hitremu dvigovanju obresti recesije (še) ni bilo
Fed je kot odgovor na visoko inflacijo obresti med letoma 2022 in 2023 ekspresno zvišal z ničelne stopnje na 5,25–5,50 odstotka. Da se ZDA in z njo ves svet kljub temu niso pogreznile v recesijo, je za ekonomiste presenečenje. Morda obrestne mere celo ne igrajo več tako pomembne vloge kot nekoč. Evropski potrošnik naj bi bil celo na boljšem, kažejo nekateri podatki, saj so bile koristi zaradi višjih obresti na depozite na bankah (no, ne ravno v Sloveniji) večje od "škode" zaradi višjih obresti na posojila. Sicer pa je bilo od leta 1970 v ZDA, Veliki Britaniji in Evropi 16 ciklov zaostrovanja monetarne politike. 13 jih je pripeljalo v recesijo. V kar nekaj primerih so centralne banke prepozno odreagirale na visoko inflacijo. Tudi tokrat je bilo nekaj tovrstnih kritik, a vseeno se je inflacija dokaj hitro spustila proti želenima dvema odstotkoma, ne da bi doživeli trd pristanek gospodarstva.

Kamala Harris in demokratski kongres naj bi prinesla več delovnih mest
Pri banki Goldman Sachs menijo, da bi uspeh demokratske kandidatke Kamala Harris na novembrskih volitvah prinesla pospešek ameriškemu gospodarstvu. Ob njeni zmagi bi ZDA mesečno ustvarile po 10 tisoč več delovnih mest, kot ob zmagi Trumpa in demokratski večini v kongresu in kar 30 tisoč več kot ob zmagi Trumpa in republikanski večini v kongresu. Ob zmagi demokratov tako v boju za Belo hišo kot za kongres pri Goldmanu Sachsu pričakujejo tudi blagodejen učinek davčnih razbremenitev za srednji sloj. Raziskava univerze v Pensilvaniji pa opozarja, da bi zmaga Trumpa in uresničitev njegovih zamisli v naslednjem desetletju zvezni primanjkljaj povečali za 5,8 bilijona dolarjev, kar je skoraj petkrat več, kot bi bil primanjkljaj višji ob zmagi Kamale Harris.

Cene nafte na skoraj triletnem dnu
Od preostalih naložbenih razredov izstopa padec cen nafte. Vrednost brenta je le še 71 dolarjev za 159-litrski sod, kar je najmanj po decembru 2021 in kar bi se seveda od torka moralo poznati tudi na naših bencinskih črpalkah. Kartel OPEC+ je sicer na december preložil načrte o načrtovanem povečanju proizvodnje (za 180 tisoč sodov dnevno), toda ob vseh več znakih o nevarnosti recesije je imelo to le kratkoročen pozitiven vpliv na cene. Pojavljajo se ugibanja, da bo osem vodilnih proizvajalk kartela OPEC+ odpravilo svoje prostovoljno zmanjšanje proizvodnje. Bank of America je znižala napoved povprečne cene brenta za drugo letošnje polletje s skoraj 90 na 75 dolarjev, pri čemer opozarja na vse višje svetovne zaloge in šibkejše povpraševanje.