Cena zlata je v torek dosegla že 1980 dolarjev. Čeprav se je zlata unča (31,1 grama) letos podražila za skoraj 30 odstotkov, večina napoveduje nadaljnjo rast, saj so dejavniki, ki podžigajo njegovo rast, nespremenjeni. Najprej so to nenehno tiskanje denarja centralnih bank, ničelne (ali celo negativne) obrestne mere, nedonosen obvezniški trg (v smislu zahtevanih donosnosti), skrajno negotova gospodarska prihodnost in v zadnjih tednih tudi vse šibkejši dolar in nova nesoglasja na relaciji Washington – Peking. Stave, kako visoko bodo segle cene zlata, so vse drznejše. V dveh letih bi lahko padla meja 3500 dolarjev, pravijo najbolj bikovski analitiki in poudarjajo, da se je zlato v zgodovini od dna v bikovskih trendih praviloma odbilo sedem- ali osemkratno. Če tokrat za osnovo vzamemo ceno 1050 dolarjev, bi to lahko pomenilo rast do 8000 dolarjev.

Kako se bo odzval Fed?
Pomenljivo je, s kakšno lahkoto je padel rekord (1917 dolarjev) iz septembra 2011. Včeraj je sicer bilo nekaj konsolidacije, nekaj unovčevanja dobičkov (resda bolj pri srebru kot pri zlatu), a popoldne je bila cena spet pri 1950 dolarjih. Trg je skratka zelo močan. Ameriška centralna banka tega danes zagotovo ne bo spremenila, kvečjemu bo še dolila olja na ogenj. Po dvodnevni seji bo namreč Fed sporočil, ali pripravlja še kakšne dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Razmere se namreč slabšajo. Ob zadnjem (junijskem) srečanju je bilo v ZDA vsak dan 20 tisoč novookuženih, zdaj jih je 70 tisoč. Na trgu dela so smernice spet skrb vzbujajoče. Fed je zato že napovedal, da bo za tri mesece (do konca letošnjega leta) podaljšal posojilne programe, da bi lahko podjetja s svežim kapitalom zagnala nov naložbeni cikel.

Evro skoraj dosegel 1,18 dolarja
Medtem ameriški politiki že snujejo nov (bilijon dolarjev vreden) sveženj pomoči prebivalcem. S petkom se namreč izteka marca dogovorjena podpora najranljivejšemu sloju, ki je tedensko dobival po 600 dolarjev. Ta znesek naj bi se se po prvem predlogu znižal na 200 dolarjev (1200 dolarjev enkratne pomoči bi ostalo), nov predlog pa je radodarnejši in govori o 70-odstotnem kritju plače. Tudi zaradi tradicionalnih igric med republikanci in demokrati v povezavi z novim svežnjem fiskalnih pomoči je dolar pod pritiskom. V torek je evro tako pri 1,178 dosegel dveletni vrh. Na Wall Streetu je ta teden kar mirno. Newyorški Dow Jones (26.379 točk) je včeraj izgubil 0,7 odstotka, od rekorda je oddaljen slabih osem odstotkov. Nadaljnja usoda bo odvisna tudi od četrtletnih poslovnih objav. Še ta teden bo zanimiv, saj bodo o dobičku med aprilom in junijem poročali velikani, kot so Apple, Amazon, Facebook in Alphabet.