Rast dobičkov naj bi bila v tem četrtletju le 2,8-odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, kar je občutno manj od napovedi z začetka leta (8,4 odstotka). V naslednjem tednu bo okrog 70 podjetij, ki so vključena v širši delniški indeks S & P 500, sporočilo, kako so poslovala med 1. aprilom in 30. junijem, med njimi General Electric, Johnson & Johnson, Microsoft, Intel, Google, Goldman Sachs, Citigroup ... Če bodo dobički kljub vsem naporom centralnih bank za oživitev gospodarstva še vedno nizki, bodo delniški indeksi verjetno sestopili z rekordnih vrednosti. Pod drobnogledom bo zlasti finančni sektor, ki mu analitiki napovedujejo 19,6-odstotno rast dobička, kar je največ od vseh sektorjev.

Dow Jones zadnji teden pridobil 2,2 odstotka
V petek je delniški indeks Dow Jones kljub petodstotnemu padcu Boeingovih delnic (letalo Dreamliner v lasti etiopske letalske družbe je na letališču Heathrow v Londonu zajel ogenj) dan končal pri rekordnih 15.464 točkah, potem ko sta banki Wells Fargo in JPMorgan Chase pozitivno presenetili z rastjo dobička. Na tedenski ravni je Dow Jones porasel za 2,2 odstotka, v zadnjih treh tednih pa je v celoti nadoknadil junijske padce, ki so bili posledica strahu, da bo ameriška centralna banka že jeseni zmanjšala količino mesečnih odkupov obveznic oziroma postopno začela ukinjati politiko kvantitativnega popuščanja (QE).

Kdaj preobrat v politiki QE?
Charles Plosser, predsednik Fedove podružnice v Philadelphiji, je na to temo povedal, da bo Fed začel zaostrovati denarno politiko v trenutku, ko bo brezposelnost zdrsnila na 6,5 odstotka. Junija je bila brezposelnost 7,6-odstotna. Fed bo denarno politiko krojil tudi na podlagi inflacije. Do zdaj pritiskov na cene ni bilo, je pa zato v petek presenetil podatek o 0,8-odstotni junijski rasti indeksa cen proizvajalcev, kar je nad pričakovanji. Visoka inflacija je predvsem posledica višjih cen goriva. Boljši kazalnik je sicer osnovna (core) inflacija, ki ne upošteva cen energentov in goriva. Ta je bila junija v trgovini na debelo v primerjavi z majem le 0,2-odstotna, v primerjavi z lanskim junijem pa 1,7-odstotna.

Najvišja tedenska rast zlata po oktobru 2011
Zlato je okrevalo in od ponedeljka do petka poskočilo za več kot pet odstotkov, kar je največ po oktobru 2011. Srebro se je za hip spet zavihtelo nad 20 dolarjev. Tisti, ki stavijo na rast plemenitih kovin, so se razveselili besed guvernerja Feda Bena Bernankeja, ki je napovedal, da se ameriška denarna politika še nekaj časa ne bo spreminjala. To povečuje možnost za inflacijo, kupci zlata pa so bili v zgodovini vedno bolj pogumni, kadar so bila inflacijska pričakovanja višja. Dodajmo, da analitiki pri Standard Chartered pričakujejo, da bo v naslednjem letu ali dveh cena zlata nihala v ozkem pasu med 1.300 in 1.500 dolarjev. Mimogrede, pred dvema letoma so napovedali, da bo do leta 2020 zlato doseglo 5.000 dolarjev, kar pa je bila najbrž preveč drzna ocena.

DAX spet visoko nad 8.000 točkami
Tudi vodilne evropske borze so pretekli teden prezrle nekatere negativne konjunkturne podatke iz Kitajske, Evrope in ZDA in pozornost posvečale samo vprašanju, koliko časa bo Fed še s polno paro tiskal denar. Frankfurtski DAX30 se je povzpel za več kot pet odstotkov in se povzpel visoko nad 8.000 točk. Zanimivo je dogajanje na obvezniških trgih. Razlika v donosnosti dveletne in desetletne nemške obveznice je nad 160 bazičnimi točkami najvišja v več kot letu dni. Prvi mož ECB-ja Mario Draghi je prejšnji teden obljubil, da bo ključno obrestno mero (ta je trenutno polodstotna) držal na nizki ravni v daljšem časovnem obdobju, kar je preprečilo rast donosnosti kratkoročnih obveznic.

Tudi Fitch Franciji vzel trojni A
Zdaj bo moral Draghi najti še pravo rešitev, da prepreči ameriški scenarij - rast donosnosti dolgoročnih obveznic. Kot je znano, je v ZDA desetletna vladna obveznica tako močno padla, da se je njena zahtevana donosnost (ki se giblje v nasprotni smeri kot cena) v dobrem mesecu dni z 1,6 poskočila nad 2,7 odstotka. Prejšnji mesec je Süddeutsche Zeitung poročal, da vodilni možje Evropske centralne banke razmišljajo o politiki kvantitativnega sproščanja, ki se je uveljavila v ZDA, vendar je član odbora ECB-ja Jörg Asmussen ta ugibanja zavrnil. Ob tem dodajmo, da je tudi agencija Fitch Franciji vzela najboljšo bonitetno oceno trojni A in jo znižala na AA-. Obeti so stabilni. V Franciji naj bi se BDP letos znižal za 0,3 odstotka.