Za primerjavo, frankfurtski DAX30, ki je, mimogrede, v zadnjem tednu prvič prebil mejo 13 tisoč točk, je od začetka leta pridobil "le" trinajst odstotkov. ATX, ki se je prvič po dobrih sedmih letih povzpel nad 3.000 točk, je tako le stopil iz sence "starejšega brata", pri čemer gre zasluga za takšen razplet domači konjunkturi, ki jo je dodatno spodbudila davčna reforma. Predvsem finančne delnice so si po krizi močno opomogle. Posel v vzhodni Evropi, kjer so avstrijske banke zelo dejavne, spet cveti, pozitivno so letos na tečaje avstrijskih bank vplivali tudi Trumpovi načrti o deregulaciji bančne industrije. Vrednotenja so na Dunaju še vedno ugodna, delnice kotirajo le pri 14-kratniku pričakovanega letošnjega dobička, kar je precej manj kot na preostalih evropskih trgih in predvsem v ZDA, kjer priljubljeni kazalec P/E dosega skoraj vrednost 20. Kazalnik "Shiller CAPE" Dunaj celo postavlja za drugi najcenejši svetovni trg, takoj za Južno Korejo.

Ko uspešno shujša Oprah Winfrey ...
V New Yorku delniški indeksi medtem nadaljujejo rekordni pohod, Dow Jones pa utegne kmalu prebiti že mejo 23 tisoč točk. Med papirji, ki so se letos silovito podražili, imajo zanimivo ozadje delnice podjetja Weight Watchers, ki proizvaja izdelke za pomoč pri izgubi telesne teže. Za silovito rast tečaja je namreč pomembno vlogo odigrala slovita tv-voditeljica Oprah Winfrey, ki je v svojih pogovornih oddajah pogosto omenjala, kako si želi izgubiti odvečno težo. Oktobra 2015 je Oprah prek svojega podjetja za 43 milijonov dolarjev kupila 10-odstotni delež v Weight Watchersu (danes ta znaša že 15 odstotkov), ob tem pa dobila tudi mesto v upravnem odboru.

Letošnja rast skoraj 300-odstotna
Oprah je seveda hujšala z njihovo pomočjo, in to očitno zelo uspešno, saj je izgubila 18 kilogramov. Promocija je bila popolna, z Oprah se namreč poistovetijo številni v ZDA in drugod po svetu, podjetju se je zato dobiček močno povečal (v drugem letošnjem četrtletju za 50 odstotkov, na 45 milijonov dolarjev), posledično tudi vrednost delnic. Odkar je delež kupila Oprah Winfrey, se je tečaj povzpel kar šestkratno, samo letos pa so delnice pridobile skoraj 300 odstotkov, tako da so delnice med desetimi najdonosnejšimi v indeksu Russell 3000. Tržna kapitalizacija podjetja je dosegla že skoraj tri milijarde dolarjev.

Bitcoin proti 6.000 dolarjem
Kriptovaluta bitcoin je v zadnjih dneh rušila vse pred seboj. V četrtek je gladko opravila z mejo 5.000 dolarjev in v petek zjutraj nov zgodovinski vrh premaknila na 5.856 dolarjev. Opozorila ruskega predsednika Putina, da bi bili kupci kriptovalut lahko vpleteni v nezakonite dejavnosti in grožnje ruske centralne banke, da bo blokirala menjalnice, ki ponujajo trgovanje s kriptovalutami, trgu niso naredila škode. Pripravlja se namreč nov "hard fork", cepitev bitcoina, kot se je zgodila avgusta, ko se je "rodil" bitcoin cash. Tokrat bo imela nova kriptovaluta, ki se bo odcepila od bitcoina, ime bitcoin gold.

Tržna kapitalizacija že skoraj 100 milijard
Tisti, ki bodo lastniki bitcoinov okrog 25. oktobra, se lahko nadejajo, da bodo po "hard forku" novembra dobili še nekaj valute bitcoin gold. Na rast bitcoina so v zadnjem tednu vplivala tudi ugibanja, da bo Kitajska preklicala prepoved delovanja menjalnic. Ta odločitev je septembra povzročila preplah na trgu kriptovalut, med drugim je morala druga največja svetovna menjalnica zapreti svoja vrata. A vrednost bitcoina, ki je septembra strmo padla, je hitro spet začela naraščati in tržna kapitalizacija vseh bitcoinov v obtoku je v petek dosegla že 97 milijard dolarjev.

Nemci lani za zlato porabili 6,8 milijarde evrov
Cena zlata se je spet zavihtela nad 1.300 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Nemčija je medtem postala država, kjer je največje povpraševanje po zlatu na prebivalca, saj je prehitela tako Indijo kot Kitajsko, ki tradicionalno veljata za državi, kjer je zlato zelo cenjeno. Združenje največjih svetovnih proizvajalcev zlata World Gold Council je v oktobrskem poročilu zapisalo, da je bilo lani v Nemčiji s skoraj 200 tonami rekordno povpraševanje po zlatu. Od tega dobrih 110 ton zajemajo nakupi fizičnega zlata (palice in kovanci), več kot 80 ton pa vrednostni papirji, ki so povezani z zlatimi naložbami. Skupna vrednost vseh nakupov je znašala 6,8 milijarde evrov.

Negativne obresti in strah pred inflacijo
Seveda se postavlja vprašanje, zakaj so Nemci vzljubili zlato tudi kot investicijo. Razlogov je več. Predvsem so tu nizke obrestne mere, ki vlagatelje silijo v bolj tvegane naložbe. Številne nemške banke so za komitente uvedle negativne obrestne mere, kar pomeni, da jih za varčevanje kaznujejo, ne pa nagradijo. Upoštevati je treba tudi tradicionalen nemški strah pred inflacijo, ki izvira še iz dvajsetih let prejšnjega stoletja in znane hiperinflacije. Dodajmo, da je nemška centralna banka poleti v domovino uspešno vrnila načrtovani del tujih zlatih rezerv. Gre za več kot 53 tisoč zlatih palic v vrednosti 23 milijard evrov.