Evropska centralna banka je, potem ko je ameriški Fed začel "streljati z vsemi topovi", ponoči napovedala dodaten, 750 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic. Do ukrepa, ki so ga poimenovali nujni pandemični program odkupov, prihaja šest dni po napovedi niza ukrepov za blaženje posledic širjenja novega koronavirusa na gospodarstvo evrskega območja. Kot so sporočili iz ECB-ja, gre za začasen program odkupovanja zasebnih in javnih dolžniških vrednostnih papirjev, s katerim želijo zmanjšati tveganja, ki jim je evrsko območje izpostavljeno zaradi pandemije koronavirusa. Program bo veljal do konca leta 2020, če bo treba, pa ga bodo tudi povečali, so napovedali.

Močna rast državnih obveznic
Poleg tega so pripravljeni sprostiti nekatere omejitve na odkupe obveznic, kar bi lahko pomagalo državam, kot je Italija. Donos na italijanske državne obveznice je namreč poskočil do 2,9 odstotka, kar je daleč največ med evropskimi državami. Italija je bila že prej za Grčijo najbolj zadolžena evropska država, milijarde evrov, ki jih bo namenila za krizo, bo seveda zadolženost še bolj povečalo. ECB se je s svežimi ukrepi odkupil za neposrečene besede prejšnji četrtek, ko je guvernerka Christine Lagarde izjavila, da ni pristojnost ECB-ja, da skrbi za pribitke obveznic evrskih držav. Trg obveznic je danes doživel krepko rast in posledično padec zahtevanih donosnosti. Pri grški petletni obveznici je donosnost padla za 200 bazičnih točk.

Država naj se zadolži za pet milijard evrov
Ekonomist Jože P. Damijan je za TV SLO povedal, da po optimističnem scenariju pričakuje šestodstotni letošnji upad BDP-ja v Sloveniji: "To je blag scenarij. Če se bo kriza nadaljevala dlje časa, bo upad gospodarske dejavnosti bistveno višji, do 14 odstotkov. Vlada mora ukrepati hitro in odločno." Damijan predlaga, da se država zadolži za pet milijard evrov. Pozdravil je zadnje ukrepe ECB-ja. "Sveženj v vrednosti 750 milijard evrov pomeni pet odstotkov evropskega BDP-ja. Slovenija bi ga lahko uporabila, da vsem podjetjem in s. p.-jem nadomesti izpad proizvodnje in prodaje v teh kriznih mesecih."

Rekordna rast lahke nafte, tudi bitcoin strmo navzgor
Učinki ECB-jevega ukrepa na finančne trge (tudi Bank of England je, mimogrede, presenetljivo znižala obrestno mero) so bili včeraj zelo opazni. Vseevropski delniški indeks Stoxx 600, ki je v zadnjem mesecu strmoglavil za 40 odstotkov, se je povzpel za skoraj tri odstotke. Newyorški Dow Jones se je, potem ko je bil med trgovanjem že za več kot 700 točk pod gladino, zvišal za odstotek oziroma za 188 točk, na 20.087 točk. Dolar je silovito pridobival, evro je izgubil več kot dva odstotka in padel na 1,0655 dolarja, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Nafta se je po zlomu, ki ga je doživela v zadnjem mesecu, pobrala, ameriška lahka nafta je poskočila za 24 odstotkov (na dobrih 26 dolarjev), kar je rekordna enodnevna rast. Bitcoin se je zavihtel okrog 20 odstotkov višje, do skoraj 6400 dolarjev.