Gibanje ameriške valute je odraz gospodarskih razmer na obeh straneh Atlantika. Evropa se je že veselila, da je na dobri poti okrevanja, toda zadnji podatki so precej skrb vzbujajoči, saj je imela tudi Nemčija v drugem četrtletju negativno gospodarsko rast (BDP se je v primerjavi s prvim četrtletjem znižal za 0,2 odstotka). Ker Evropi grozi tudi deflacija, Evropska centralna banka išče rešitve, kako (predvsem s politiko kvantitativnega sproščanja) spodbuditi vlaganja in rast cen. Pri tem bi ji bila lahko v pomoč Nemčija, če bo seveda res zvišala plače, kot je presenetljivo predlagal predsednik Bundesbanke Jens Weidmann. Z letom 2015 naj bi se minimalna urna postavka, ki predstavlja dobrih 40 odstotkov povprečne urne postavke, zvišala na 8,50 evra.

Ta teden nov sestanek Feda
Na drugi strani se v ZDA pripravljajo na zaostrovanje denarne politike. Ameriška centralna banka se bo v torek in sredo sešla na rednem sestanku. Vlagatelji bodo pozorno spremljali, kakšno bo sporočilo po sestanku. Najverjetneje bo Fed namignil, da bo prej od pričakovanj začel višati obresti. Velja prepričanje, da bo obrestna mera Fed funds na ničelni ravni najdlje do poletja 2015. Devizni trgi so tako že nekaj časa naklonjeni dolarju. Vrednost evra je bila v petek le še 1,291 dolarja, medtem ko je dolar v primerjavi z jenom celo na šestletnem vrhu, saj je treba za dolar plačati že več kot 107 jenov. V pričakovanju višjih ameriških obrestnih mer se viša tudi donosnost ameriških obveznic. Pri dveletni obveznici je donosnost pri 0,59 odstotka blizu triletnemu vrhu.

Zlato in nafta navzdol
Kar je dobro za ameriško valuto, pa ni dobro za zlato, ki je doživelo največji tedenski padec po maju. Cena je bila v ponedeljek še pri 1.272 dolarjih, na koncu tedna pa je zdrsnila na 1.232 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih sedmih mesecih in pol. Ko bodo obresti v ZDA višje, bo to zmanjšalo privlačnost zlata v primerjavi z obveznicami. Tudi baker je imel negativni teden in je izgubil dva odstotka. V četrtek je pri 6.734 dolarjih za tono dosegel najnižjo raven v skoraj treh mesecih. Medtem še naprej drsi cena nafte, kar je posledica šibkega povpraševanja in močnejšega dolarja. Za nafto brent je treba plačati manj kot 98 dolarjev za skoraj 159-litrski sod. Premija na ameriško lahko nafto se je v petek za trenutek spustila le na 4,15 dolarja, kar je najmanj po 14. aprilu.

Wall Street s tedensko izgubo
Tudi vodilni delniški trgi so si po nekajtedenski rasti "privoščili" predah. Frankfurtski DAX je pretekli teden izgubil odstotek, od tega v petek 0,4 odstotka, potem ko je Zahod zaostril sankcije proti Rusiji. Nemški izvoz v Rusijo je lani znašal okoli 36 milijard evrov, kar predstavlja skoraj tretjinski delež med državami Evropske unije. V Rusiji je navzočih okoli 6.200 nemških podjetij z 20 milijardami evrov investicij. V londonskem Cityju je zadnje dni vse v znamenju referenduma o neodvisnosti Škotske. Zadnje javnomnenjske raziskave pravijo, da bo Škotska ostala del Združenega kraljestva. Wall Street je po petih pozitivnih tednih tokrat izgubil 1,1 odstotka, merjeno z indeksom S & P. Največji poraženec je bil zaradi nižjih cen nafte energetski sektor.

Skok Pivovarne Laško, prebujenje Krke
Na Ljubljanski borzi so se delnice Pivovarne Laško povzpele za več kot 20 odstotkov, na dobrih 21 evrov. V prvi kotaciji so največ, štiri odstotke, pridobile delnice Zavarovalnice Triglav. Z le malenkost nižjo rastjo sledijo Krkine delnice, ki so teden končale pri 66,20 evra. Med redkimi cenejšimi delnicami izpostavimo Luko, ki se je pocenila za slabe tri odstotke. Indeks SBITOP (818 točk) se je v zadnjih petih trgovalnih dneh zvišal za 1,61 odstotka, od začetka leta pa že za 25 odstotkov. Glavno gibalo rasti je seveda privatizacija podjetij z vladnega seznama. V četrtek je bila objavljena namera za prevzem delnic Letrike. Nemško podjetje Mahle bo ponudilo za delnico 67,10 evra, cena na borzi pa je bila v petek že pri 66,51 evra.