Kot je poročal Wall Street Journal, predsednica Fedove podružnice v San Franciscu Mary Daly poudarja, da se bo treba ob vse več znakih resne recesije začeti pogovarjati o upočasnjevanju zaostrovanja monetarne politike. Lepše novice si vlagatelji, ki so že pol leta na trnih ravno zaradi brezkompromisnega Fedovega boja proti inflaciji, ne bi mogli želeti, zato so delniški indeksi v petek, ko so šle navzgor predvsem bančne delnice (Goldman Sachs in JPMorgan: +5 %), še povečali pribitke celotnega tedna. Ali gre le za odboj znotraj medvedjega trenda ali pa za kaj več, je seveda težko reči, marsikaj pa bo odvisno od potez ameriške centralne banke. Če bi se inflacija res začela zniževati in nadaljnji visoki dvigi obrestnih mer (tudi na zasedanju 1. in 2. novembra bo Fed obresti skoraj zagotovo zvišal za 75 bazičnih točk) ne bodo več potrebni, bi lahko zadnje četrtletje delniškim trgom prineslo lepe donose.

Tesline delnice kljub dvakrat višjemu dobičku navzdol
Zasluge za pozitivno razpoloženje gredo v zadnjih dneh tudi nekaterim spodbudnim četrtletnim rezultatom ameriških podjetij, čeprav brez razočaranj ni šlo. Snap, znan po svoji aplikaciji za izmenjavo fotografij Snapchat, je imel 1,13 milijarde četrtletnih prihodkov, kar je le malenkost pod pričakovanji (1,14). Cena delnic je vseeno strmoglavila za 28 odstotkov, na najnižjo točko po februarju 2019. Proizvajalec električnih vozil Tesla je v tretjem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobjem več kot podvojil dobiček (na 3,29 milijarde dolarjev), tudi prihodki so bili rekordni (21,45 milijarde v treh mesecih do oktobra), a vendarle pod pričakovanji analitikov. Delnice so dosegle novo najnižjo letošnjo vrednost, od rekorda (iz lanskega novembra) so oddaljene 50 odstotkov. Mimogrede, Elon Musk ugiba, da bi se recesija utegnila zavleči do pomladi 2024.

Prvi trije meseci bikovskega trenda so zelo donosni
Če bo recesija res tako trdovratna, verjetno dna na delniških trgih še nismo videli, se bodo pa borze vsekakor začele pobirati prej kot gospodarstvo. Številni ugibajo, kdaj bi bil najboljši trenutek za vstop, kar pa je nehvaležna naloga. Boljša strategija je kupovati postopoma, tudi če tečaji še nekoliko zdrsnejo, saj so prvi meseci bikovskega trenda zgodovinsko gledano izjemno močni. Od leta 1928 je na Wall Streetu prvi mesec bikovski trend prinesel povprečno 15,2-odstotno rast, v prvih treh mesecih pa 31,6-odstotno. In jasno, rast delnic se je vedno začela v skrajno negotovih razmerah, ko je večina zatrjevala, da trg še ni zrel za preobrat. Skratka, bikovski trend se najraje začne v trenutku, ko nikomur ni nič jasno, kje bi lahko našli vzroke za rast delnic.

Obveznice se zdijo že precej privlačne
Veliko pozornosti letos vlagatelji posvečajo tudi obvezniškim trgom, kjer so padci cen nenavadno visoki. Zahtevana donosnost ameriških obveznic (donosnost se giblje v nasprotni smeri kot cena) je oktobra po vsej krivulji presegla štiri odstotke, za kratek čas tudi pri trimesečni obveznici. Pri najbolj opazovani desetletni obveznici je donosnost poskočila vse do 4,34 odstotka (cena pa padla na 87,42 USD), kar je največ po letu 2008 (ob koncu petkovega trgovanja je nato donosnost zdrsnila na 4,21 odstotka). Za bolj konzervativne vlagatelje je to vsekakor lepa priložnost, o takšnih obrestih na bančne depozite lahko le sanjamo. Je pa res, da evropski vlagatelj pri nakupu ameriških obveznic sprejema valutno tveganje, saj ni kar samoumevno, da bo dolar ostal tako močan.

Spet intervencija Japonske centralne banke
Pri valutnih trgih je pri križu USD/JPY opaziti, da je treba za dolar prvič po letu 1990 plačati več kot 150 jenov. Vse šibkejši jen sicer podžiga dobičke japonskih izvoznih podjetij in v Tokio privablja turiste (po epidemiji je panoga spet zaživela), a kar je preveč, je preveč, zato se je v petek spet vmešala japonska centralna banka, ki je v tem mesecu za obrambo jena že namenila 2,8 bilijona jenov (takrat je to pomenilo okrog 20 milijard dolarjev), vendar je le začasno pomirila strasti, tako da je v petek sledila nova intervencija, po kateri se je jen okrepil na dobrih 147 jenov za dolar. Finančni minister Šuniči Suzuki je v četrtek volatilna gibanja na deviznih trgih označil za nevzdržna in opozoril, da bodo oblasti poskrbele za primeren odgovor.

Vsi dvigujejo obresti, razen Japoncev
Izjemno nizka vrednost valute prinaša v deželo vzhajajočega sonca vse višjo inflacijo, saj je Japonska zelo odvisna od uvoza energentov in tudi hrane. Japonska si po mučnem obdobju deflacije sicer prizadeva za "dobro" inflacijo, torej takšno, ki bi jo spodbudilo višje povpraševanje potrošnikov, ne pa za inflacijo, ki jo ustvarjata močan dolar in prekinitev dobavnih verig. Jedrna inflacija (brez cen energentov in hrane) je bila sicer septembra na Japonskem le 1,8-odstotna, kar je precej manj kot v ZDA (6,6 %). Centralna banka zato lahko (medtem ko gredo obrestne mere po svetu navzgor) še naprej vodi spodbujevalno denarno politiko, ravno to pa je glavni razlog za padanje jena.