Kitajska tovarniška dejavnost se je decembra upočasnila desetič zapored. Novica morda ne bi povzročala posebnih skrbi, vendar je bila upočasnitev še večja kot novembra. Indeks nabavnih menedžerjev je namreč z novembrskih 48,6 zdrsnil na 48,2 točke, kar je precej pod mejo 50 točk, ki je ločnica med rastjo in krčenjem dejavnosti. Kaže, da bo lanska kitajska gospodarska rast s sedmimi odstotki (leta 2014 je bila 7,3-odstotna) najnižja v zadnjih 25 letih.

Novica je povzročila strmoglavljenje osrednjega kitajskega delniškega indeksa v Šanghaju, kjer se je po sedemodstotnem padcu trgovanje končalo celo predčasno, "huda ura" pa se je preselila tudi v Evropo. Frankfurtski DAX30 (10.260 točk) je ponedeljkovo trgovanje končal za dobre štiri odstotke v minusu, kar je najslabši štart v leto po letu 1988. V samo nekaj urah je "izpuhtela" polovica dobička, ki ga je imel DAX v celotnem lanskem letu.

Baker utegne doživeti še eno negativno leto
Preostali evropski delniški trgi so imeli manjše izgube kot Frankfurt, tako da je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 izgubil "le" dva odstotka in pol. Vsi sektorji so bili rdeče obarvani, izstopa pa zlasti avtomobilski sektor, za katerega je kitajski trg ključen zunaj Evropske unije. Spomnimo, da je že avgusta Kitajska povzročila večji pretres na finančnih trgih, ko je (resda za vsega dva odstotka) devalvirala svojo valuto. Njene težave z ohranjanjem visokih stopenj rasti bodo tudi v prihodnje ena glavnih skrbi v svetovnih finančnih središčih, seveda pa bodo te novice vplivale tudi na surovinske trge.

Baker, ki je lani padel za 25 odstotkov, je včeraj izgubil dobra dva odstotka in zdrsnil pod 4.600 dolarjev. Pri Goldman Sachsu napovedujejo, da bo njegova cena konec leta 2016 okrog 4.500 dolarjev. Peru je medtem na poti, da postane drugi največji svetovni proizvajalec bakra. Samo novembra se je proizvodnja povzpela za 37 odstotkov.

"Sumljiva" rast Telekoma
Vrednost evra se je spustila pod 1,08 dolarja, kar je tudi posledica objave, da je bila v Nemčiji decembra le 0,3-odstotna inflacija na letni ravni, kar je precej manj od napovedi. Cene nafte so včeraj skakale v eno in drugo smer. Zaradi napetosti med Savdsko Arabijo in Iranom je bilo treba za brent plačati že 38,93 dolarja, kar je pomenilo več kot štiriodstotno rast, potem pa se je nafta odzvala na hude padce delniških trgov in padla precej pod izhodišče (pod 37 dolarjev).

V tako negotovih razmerah, kot so vladale prvi delovni dan leta 2016, je do veljave prišlo zlato. Unča je "potegnila" za dva odstotka navzgor, vse do 1.081 dolarjev. Na Ljubljanski borzi je SBITOP v čudnih okoliščinah pridobil 1,3 odstotka in je spet nad 700 točkami. Nenavadno je, da so se Telekomove delnice ob enem poslu podražile za 13 odstotkov. "Ni prave razlage za to. Ali je kdo hotel sprovocirati trg ali pa je enostavno šlo za napako. Da pa gre za veliko odsotnost likvidnosti, priča velika razlika (spread) med ponudbo in povpraševanjem: 78 in 74," je pojasnil Uroš Ožbolt iz Alte.

Tečaji delnic na Lj. borzi (4. januar):

Igor Erker: "Letošnje leto bo boljše kot lansko"
Čeprav je januar na razvitih trgih tradicionalno zelo dober kazalnik, kako se bodo delniški indeksi gibali do konca leta (na Wall Streetu pozitiven januar v kar 75 odstotkih pomeni, da bo tudi leto pozitivno), pa po vseh včerajšnjih padcih vendarle še ne moremo sklepati, da vlagatelje čaka težko leto. Igor Erker iz družbe Numerica Partners je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal:

"Mislim, da bo letošnje leto boljše kot lansko. Glavni razlog je v tem, da izrazito negativnih dejavnikov ni. Nekateri se sicer bojijo ameriškega trga, ker raste že sedmo leto zapored in pričakujejo, da bo zdaj sledil padec, a pozabljajo, da se močni bikovski trendi ne končajo zgolj zato, ker so stari, ampak so po navadi likvidirani zaradi višjih obresti. Toda obrestno okolje v svetu je še vedno spodbudno, zato ne vidim posebnega razloga, zakaj bi se močan bikovski trend izrazito prelomil."