Kitajska je bila zaradi svojih številnih težav (nižja gospodarska rast z deflacijo, šibka poraba, agonija nepremičninskega sektorja, visoka brezposelnost med mladimi) v zadnjem obdobju v nemilosti vlagateljev. Tujci so na veliko prodajali svoje pozicije in denar selili na Japonsko in v Indijo. Lani je indeks kitajskih delnic CSI 300 (sestavljen iz delnic, ki kotirajo v Šanghaju in Šendženu) upadel za skoraj 12 odstotkov, osrednji indeks v Hongkongu za skoraj 14 odstotkov. Letos ni bilo veliko bolje. Medtem ko je Wall Street v povprečju vsak peti dan postavil nov rekord, kitajski indeks CSI nikakor ni ozelenel. Do tega tedna, ko se je krivulja obrnila strmo navzgor! Kitajska centralna banka je namreč v želji, da oživi gospodarstvo, znižala ključno obretno mero in v bančni sistem vlila dodatno likvidnost. Stopnjo obvezne rezerve poslovnih bank je znižala za 50 bazičnih točk, kar naj bi sprostilo za bilijon juanov oziroma 128 milijard evrov kapitala.

BDP naj bi bil višji za dodatnih 0,4 odstotne točke
Pričakovati je tudi fiskalne ukrepe (na primer za posodobitev osnovnih sredstev v podjetjih in za različne investicije v stanovanjih) in ukrepe za oživitev nepremičninskega trga, tako da gre res za pravo bazuko, ki naj bi k BDP-ju letos dodala 0,4 odstotne točke. Na finančnih trgih seveda vse skupaj ni ostalo neopaženo. Tedenska rast elitnih kitajskih delnic je bila v povprečju 15,7-odstotna (največ po novembru 2008), hongkonški indeks Hang Seng pa je na tedenski ravni poskočil za 13 odstotkov, kar je celo največ v tem stoletju. Tečaj delnic spletnega velikana Alibabe je v New Yorku prvič letos spet nad sto dolarji, delnice tehnološkega velikana Tencenta so na dvoinpolletnem vrhu, tečaj delnic proizvajalca električnih vozil BYD je letos na borzi v Šendženu za skoraj 50 odstotkov v plusu, če omenimo le nekaj najbolj znanih kitajskih podjetij. Z odločitvijo narodne banke, da oživi gospodarsko dejavnost in pomaga k zastavljeni petodstotni rasti BDP-ja, so šle navzgor tudi cene surovin, aluminij je bil na primer pri 2659 dolarjih za tono blizu letošnjemu vrhu s koncem maja. Cene bakra so se zadnji teden zvišale za sedem odstotkov.

ZDA na poti k uresničitvi sanjskega scenarija
Wall Street je nadaljeval v pozitivnem vzdušju, ki je opazno od 18. septembra, ko je Fed obrestno mero znižal za pol odstotne točke. Na obeh preostalih letošnjih sejah (novembra in decembra) naj bi Zvezne rezerve obresti znižale še vsakič za dodatnih 25 bazičnih točk. Znotraj Feda je sicer nekaj nasprotovanj zdajšnji politiki, Michelle Bowman na primer meni, da prejšnjo sredo ne bi bilo treba ukrepati tako močno, saj se lahko inflacija hitro vrne, čeprav so smernice za zdaj ugodne. Avgustovski indeks cen izdatkov za osebno porabo PCE je na letni ravni porasel za 2,2 odstotka. Julija je bila letna rast 2,5-odstotna. Po sveži oceni je bila medtem ameriška gospodarska rast v drugem četrtletju triodstotna. Vse več je upanja, da se izpolni sanjski scenarij in bo centralni banki uspelo inflacijo ukrotiti brez recesije. Mehak pristanek, torej. Ker je pričakovati tudi lepo rast dobičkov tako v tretjem kot v zadnjem letošnjem četrtletju, je razlogov za nadaljnjo rast delnic dovolj. V četrtek je indeks S & P 500 že dvainštiridesetič letos dan končal rekordno visoko. To predstavlja več kot petino vseh trgovalnih dni.

Najboljše obdobje januar–september po letu 1997
Ker je do konca devetmesečja le še en trgovalni dan (ponedeljek), je že jasno, da bo indeksu S & P uspela najvišja rast v obdobju januar–september po letu 1997, trenutno je pribitek 20-odstoten. V preteklosti je Wall Street v tako donosnih letih (kadar je bil pribitek indeksa S & P 500 do konca septembra vsaj 15-odstoten) rast nadaljeval tudi do konca decembra, povprečen pribitek je bil več kot pet odstoten. V prihodnjem tednu bo pomembno vlogo igrala petkova objava septembrskih podatkov z ameriškega trga dela. Prejšnji dve objavi sta povzročili nervozo in popravek navzdol, a nato spet vnovično rast. Predvolilno dogajanje kaj dosti na borze ne vpliva. Oba kandidata sta precej izenačena, ne manjka pa analiz, kdo bi bil boljši za gospodarstvo. Trump zaradi teženj k nižanju davkov? Ni nujno – raziskava neodvisnega Petersonovega instituta PIIE iz Washingtona je pokazala, da bi zmaga Trumpa in uresničitev njegovih načrtov o deportaciji nezakonitih prebežnikov in uvedbi novih carin zmanjšala gospodarsko rast in zaposlenost, inflacija pa bi se močno zvišala.

Bitcoin in zlato lepo pridobivata
Tudi indeks svetovnih delnic (MSCI) je dosegel rekordno vrednost, prav tako vseevropski indeks Eurostoxx 600. Na pozitivni strani tečajnice so kot odziv na kitajske ukrepe zablestele delnice proizvajalcev luksuznih dobrin, ki so bile letos v veliki meri prav zaradi šibkejšega kitajskega povpraševanja na udaru. Indeks Ljubljanske borze SBITOP je od ponedeljka do petka izgubil nekaj več kot odstotek in je pri 1596 točkah trenutno najnižje v zadnjem mesecu dni. Vseeno je po letošnji rasti (+27 odstotkov brez upoštevanja dividend, sicer pa +35 %) med najboljšimi petimi na svetu! Med preostalimi naložbami je spet opazna rast kriptovalut (bitcoin je nad 65 tisoč dolarji), ki pred tradicionalno najugodnejšimi meseci leta postavljajo temelje za morebiten bikovski trend, saj se krepi FOMO-učinek, torej strah vlagateljev, da ne zamudijo rasti. Zlato je letvico premaknilo na 2685 dolarjev za unčo, v tretjem četrtletju se je njegova cena povzpela že za 14 odstotkov. Tako uspešnega četrtletja ni bilo od prvega trimesečja 2016.