Krkine delnice ostajajo najprometnejše. Njihov tečaj se je v sredo ob 384 tisoč evrih prometa zvišal za 1,3 odstotka in pri 58 evrih dosegel najvišjo raven v tem mesecu. "Naslednji teden pričakujemo objavo Krkinih rezultatov, kjer bomo lahko razbrali, koliko so zaostrene razmere na Vzhodu in padec rublja vplivali na poslovanje," je za MMC povedal Marko Pavlović iz GBD BPD-ja in pojasnil, kakšno je trenutno razpoloženje na domačem delniškem trgu.
Alpetour, Cinkarna, Žito, Telekom
"Makroekonomski podatki so stabilni, obrestne mere na državne obveznice rekordno nizko. Vseeno je po novem letu dogajanje na v znamenju mrtvila in pričakovanja nadaljnje privatizacije. V naslednjih mesecih se lahko realizirajo prodaje Alpetoura, Cinkarne, Žita in seveda največjega podjetja s seznama Telekoma Slovenije. Prodaja omenjenih podjetij, bi še dodatno pozitivno vplivala na zaupanje vlagateljev in rast borze." Pavlović še dodaja, da se pri Zavarovalnici Triglav pričakuje visoka dividenda.
Tečaji delnic na Lj. borzi (18. februar):
KRKA | +1,31 % | 58,00 EUR |
GORENJE | +0,38 % | 5,30 |
LUKA KOPER | +0,04 % | 23,01 |
MERCATOR | +0,00 % | 72,50 |
ZAV. TRIGLAV | -0,20 % | 25,55 |
TELEKOM | -0,68 % | 147,00 |
SAVA RE | -1,70 % | 16,20 |
PETROL | -1,91 % | 275,10 |
Frank po januarskem šoku še naprej izgublja
Evropske borze so zaradi spodbudnih novic iz Grčije, kjer vendarle kaže na ugoden razplet, dosegle najvišjo raven v zadnjih sedmih letih. Evro se je glede na dolar znižal na 1,135 dolarja za evro, glede na frank pa se je povzpel nad 1,07 franka za evro. Na Wall Streetu so se delnice v sredo rahlo pocenile, potem ko je S & P v torek prvič v zgodovini dan končal nad 2.100 točkami. Vlagatelji so bili v pričakovanju objave zapisnika z zadnje seje Zveznih rezerv in ugibanj, kdaj bo Fed prvič po finančni krizi začel zviševati obresti. Zapisnik je pokazal, da se Fedu ne bo mudilo, saj bi to lahko ustavilo okrevanje.
Vprašljive pozitivne posledice programa QE
Na drugi strani Atlantika Evropska centralna banka vodi vse bolj ohlapno politiko. Januarja sprejet načrt, da bo 19 mesecev z odkupovanjem obveznic evrskih držav v skupni višini 1100 milijard evrov (po zgledu ZDA, Anglije in Japonske) preprečila deflacijo in zagnala gospodarsko rast, ni tako samoumeven. Banka Morgan Stanley namreč predvideva, da večji vlagatelji sploh ne bodo pripravljeni prodajati državnih obveznic, saj imajo še vedno raje, da jim prinašajo resda izjemno nizke obresti, kot pa da obveznice spremenijo v denar, ki jim ne prinaša nič.
Okrevanje nafte ni samoumevno
Nafta brent, ki je po tridnevnem pozitivnem nizu v sredo splezala najvišje letos in skoraj dosegla 63 dolarjev, se je včeraj pocenila in zdrsnila pod 60 dolarjev, saj so vlagatelji namesto nižjemu libijskemu izvozu več pozornosti spet namenjali rekordnim visokim ameriškim zalogam črnega zlata. Tudi pri BNP Paribas svetujejo strankam, naj bodo previdni, češ da nedavna rast (nafta brent se je občutno odlepila od skoraj šestletnega dna 45,19 dolarja, kjer je bila pred enim mesecem) še ni tista lastovka, ki je prinesla pomlad (beri: preobrat) na naftnem trgu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje