Boeingove delnice so se v torek podražile za odstotek in dosegle najvišjo raven po oktobru 2007. Boeing je v Parizu predstavil večjo različico letala Dreamliner in s tem še zaostril boj z največjim konkurentom Airbusom. Foto: Reuters
Boeingove delnice so se v torek podražile za odstotek in dosegle najvišjo raven po oktobru 2007. Boeing je v Parizu predstavil večjo različico letala Dreamliner in s tem še zaostril boj z največjim konkurentom Airbusom. Foto: Reuters
Ben Bernanke
Ameriška centralna banka (na fotografiji guverner Ben Bernanke) ključno obrestno mero Fed funds, po kateri si poslovne banke od Feda sposojajo denar, že od začetka finančne krize drži pri ničelni ravni, istočasno pa s politiko kvantitativnega sproščanja skrbi še za dodatno presežno likvidnost. Cilj je, da se brezposelnost zniža vsaj na 6,5 odstotka, pri čemer mora inflacija ostati pod 2,5 odstotka. Foto: EPA

Po zasedanju, ki se bo končalo danes, bo predsednik Ben Bernanke na novinarski konferenci morda odgovoril na ključno vprašanje: kdaj bodo Zvezne rezerve zmanjšale obseg odkupov državnih obveznic, s čimer skrbijo za nizke tržne obrestne mere, eden od stranskih učinkov pa je nadpovprečna rast delniških trgov, saj se lep del presežne likvidnosti prelije na delniške trge.

Zew kaže na boljše gospodarske razmere v Nemčiji
Wall Street očitno ne pričakuje skorajšnjih sprememb v Fedovi politiki, tako da je v torek Dow Jones (15.318 točk) porasel za več kot sto točk. V Evropi je bilo trgovanje negotovo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.183 točk) se je znižal za 0,1 odstotka in je s tem šest odstotkov pod petletnim vrhom, kjer je bil prejšnji mesec. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je junija okrepilo bolj od pričakovanj. Pomemben konjunkturni indeks Zew se je namreč junija v primerjavi z majem namreč zvišal za 2,1 točke, na 38,5 točke,

Spet nižja prodaja avtomobilov
Evropejci sicer zaradi težkih gospodarskih razmer kupujejo vedno manj avtomobilov. Maja je bilo na novo registriranih 1,04 milijona vozil, kar je 5,9 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Gre za najslabše majske prodajne številke po letu 1993, ko je bil avto leta Nissan Micra. Največji padec prodaje so imeli v Franciji, Nemčiji in Italiji. Velika Britanija je edina država, kjer so prodali več avtomobilov.

Finančni ministri o načinu dokapitalizacije bank

V četrtek se bodo sestali finančni ministri evrskega območja in poskušali doseči dogovor o tem, kako dokapitalizirati banke. Junija 2012 so se vsi strinjali, da bo stalni evropski mehanizem za stabilnost ESM, ki ima za 500 milijard posojilne zmožnosti, sposoben neposredno dokapitalizirati banke, če tega ne bo zmogla domača vlada. Podrobnejših pravil takšne kapitalske injekcije še niso dorekli in zdaj je za to pravi trenutek.

Tečaji delnic na Lj. borzi (18. junij):

GORENJE

+1,21 %

4,10 EUR

KRKA+0,71 %

51,36

TELEKOM

+0,61 %

106,70
LUKA KOPER

+0,59 %

8,55
PETROL

-0,00 %

211,50

ZAV. TRIGLAV

-1,38 %

17,85

NOVA KBM

-1,73 %

0,569

MERCATOR

-3,05 %

100,00


Zlato na enomesečnem dnu

Nafta se na račun vojnih razmer v Siriji še naprej draži. Cena brenta je poskočila nad 106 dolarjev. Zlato pri 1.361 dolarjih zdrsnilo na enomesečno dno. SPDR Gold Trust, največji sklad, ki spremlja gibanje cen zlata, je imel v ponedeljek za 1003 metrične tone zlata, kar je najnižja raven v dobrih štirih letih. Vlagatelji že 17 mesecev zapored znižujejo svoje pozicije v tem skladu, kar je rekorden negativni niz. Samo letos je sklad izgubil za 11 ton zlata.

Evro ni razpadel, inflacija ne grozi
Zlato je letos povsem izgubilo status varnega zatočišča. V času največje evrske krize je bilo drugače. Vlagatelji so pričakovali črn scenarij in propad evrskega območja, vendar se to ni zgodilo. Prav tako se ni razbohotila inflacija, kar so mnogi napovedovali zaradi izjemno ohlapne denarne politike največjih centralnih bank. Zadnji podatki prej kažejo na to, da grozi deflacija kot inflacija.

Mercator padel na sto evrov
Na Ljubljanski borzi je bilo v torek še največ prometa, 115 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, ki so se podražile za tri četrtine odstotka. Mercatorjeve delnice so padle na sto evrov. Vlagatelji so očitno skeptični, ali bo deveti poskus prodaje res uspešno končan, saj bi se sicer cena delnice bolj približala 120 evrov, kolikor v prevzemni ponudbi ponuja Agrokor. Tudi pri Telekomu je precej skepse, ali bo res kmalu prodan. Tečaj namreč vse od takrat, ko je vlada Telekom uvrstila na seznam 15 podjetij za prodajo, ni opazneje porasel.