Čeprav so obrestne mere v zadnjih dveh letih močno porasle, so delniški indeksi v območju rekordnih vrednosti. Fed se že pripravlja na nižanje obrestnih mer, je pa veliko vprašanje, kolikokrat bo letos ukrepal. Večina napovedi pravi, da trikrat, začenši z junijem. Sledila bo tudi Evropska centralna banka. Trenutne projekcije kažejo, da bo ob vstopu v leto 2025 depozitna obrestna mera pri približno treh odstotkih (trenutno je pri rekordnih štirih). Foto: Reuters
Čeprav so obrestne mere v zadnjih dveh letih močno porasle, so delniški indeksi v območju rekordnih vrednosti. Fed se že pripravlja na nižanje obrestnih mer, je pa veliko vprašanje, kolikokrat bo letos ukrepal. Večina napovedi pravi, da trikrat, začenši z junijem. Sledila bo tudi Evropska centralna banka. Trenutne projekcije kažejo, da bo ob vstopu v leto 2025 depozitna obrestna mera pri približno treh odstotkih (trenutno je pri rekordnih štirih). Foto: Reuters

Najprej poglejmo v ZDA. Newyorški delniški indeks S & P 500 že sto trgovalnih dni ni doživel, da bi se za več kot dva odstotka odmaknil od rekordne vrednosti, kar je dober kazalnik, kako bikovsko razpoloženje že več mesec vlada na Wall Streetu. "Dva svetova sta. ZDA in njena visoka tehnologija s paradnim konjem Nvidio. Le pri peščici delnic je evforija. Po drugi strani imamo Kitajsko, del Evrope in trge v razvoju, ki so presenetljivo podcenjeni in privlačni za neko dolgoročno naložbo. Gredo lahko Nvidia oziroma delnice veličastnih sedem še višje? Seveda lahko, ta trend se lahko nadaljuje tudi nekaj četrtletij, težko pa je pričakovati, da bodo v naslednjih desetih letih donosi tako dobri, kot so bili v zadnjih desetih letih," nam je povedal Luka Gubo (Equito).

Wall Street je na poti k petemu zaporednemu mesecu rasti, v prvem četrtletju pa so bili vzorci precej podobni lanskim, ko je le peščica delnic poskrbela za borzno zabavo. V ospredju je še naprej razvijalec čipov Nvidia. Njegove delnice so letos poskočile za nadaljnjih 92 odstotkov. Foto: Reuters
Wall Street je na poti k petemu zaporednemu mesecu rasti, v prvem četrtletju pa so bili vzorci precej podobni lanskim, ko je le peščica delnic poskrbela za borzno zabavo. V ospredju je še naprej razvijalec čipov Nvidia. Njegove delnice so letos poskočile za nadaljnjih 92 odstotkov. Foto: Reuters

V petek objava indeksa PCE
Številni analitiki navzgor popravljajo ciljno vrednost indeksa S & P ob koncu leta. "Nismo toliko presenečeni nad odpornostjo ameriškega gospodarstva kot nad tem, kako so medvedje (izraz za vlagatelje, ki pričakujejo padce), kapitulirali," so zapisali pri Oppenheimerju, pri katerem so ciljno vrednost indeksa S & P 500 za konec leta zvišali na 5500 točk. To je slabih šest odstotkov nad torkovo končno vrednostjo. Veter v jadra bi morala delnicam dajati ameriška centralna banka, ki ji bo, kot kaže, uspel mehek pristanek gospodarstva, nagajala bi lahko le inflacija. Vlagatelji zato že nestrpno čakajo petkovo objavo indeksa cen izdatkov za osebno porabo (PCE), kar je za Zvezne rezerve najpomembnejše merilo inflacije.

Predvsem naslednje leto lepa rast dobičkov
Delniške indekse bi lahko na nove rekorde potisnili tudi dobri poslovni rezultati. Letos naj bi dobički ameriških korporacij v povprečji porasli za dobrih 10 odstotkov, naslednje leto celo za več kot 13 odstotkov. Jasno je, kdo bo imel glavno vlogo. Pri JPMorganu so zapisali, da vse poti v umetni inteligenci vodijo k ponudnikom zmogljivih čipov, kot je Nvidia. Ta naj bi bila (čeprav je šel tečaj letos za dodatnih 92 odstotkov navzgor), še vedno precej podcenjena v primerjavi s preostalimi UI-delnicami. V tem boju pa se ne znajde najbolje Intel. V torek je delnice za hip zbila novica, objavljena v Financial Timesu, da nameravajo kitajske oblasti ustaviti dobavo Intelovih čipov v vladnih strežnikih in računalnikih. Letos so Intelove delnice padle za 12 odstotkov.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+4,5 %39.282 točk
Nasdaq (New York)

+8,7 %

16.315 točk
Stoxx 600 (Evropa)+6,7 %

511 točk

SBITOP (Ljubljana)+15 %1.439 točk
dolarski indeks+3,2 %104,3 točke
nafta brent

+11 %

85,8 USD
zlato+5,5 %2178 USD
bitcoin

+66 %

70.100 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+40 bazičnih točk

4,23 %

Luka Gubo: Kljub nemškim težavam je slovensko gospodarstvo presenetljivo stabilno. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Luka Gubo: Kljub nemškim težavam je slovensko gospodarstvo presenetljivo stabilno. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

NLB-jeva delnica dvakratno prehitela trg
Na Ljubljanski borzi so Krkine delnice v ponedeljek prvič dosegle 130 evrov, indeks SBITOP pa je pri 1464 točkah dosegel najvišjo vrednost po septembru 2008, ki je ostal v spominu po padcu banke Lehman Brothers. V zadnjih 12 mesecih je domači delniški trg (z upoštevanjem dividend) pridobil več kot 30 odstotkov, dvakrat višja rast pa je uspela delnicam Nove KBM, v kateri imajo tisti, ki so delnice konec leta 2018 kupili v javni prodaji, povprečno kar 25-odstotni letni donos (z upoštevanjem dividend). "Eden od razlogov za rast je tudi presenetljivo stabilno slovensko gospodarstvo kljub nemškim težavam, drugi pa sentiment vlagateljev, ki se vse bolj izboljšuje. Nekateri morda tudi menijo, da so v ZDA delnice že precenjene, Ljubljanska borza pa že zaradi visokih dividend ponuja lepe priložnosti," nam je povedal Luka Gubo.

Trgovanje na Ljubljanski borzi je letos vidno oživelo, saj je promet za več kot 60 odstotkov višji kot lani. Indeks SBITOP je trenutno najvišje po septembru 2008. Foto: BoBo
Trgovanje na Ljubljanski borzi je letos vidno oživelo, saj je promet za več kot 60 odstotkov višji kot lani. Indeks SBITOP je trenutno najvišje po septembru 2008. Foto: BoBo

Cena kakava v nebo
Na trgu surovin izstopa kakav. Njegova cena je prvič v zgodovini prebila mejo 10 tisoč dolarjev za tono. Na zahodu Afrike, ki predstavlja 70-odstotni delež v svetovni proizvodnji kakava, so vremenske razmere letos neugodne, največja igralca na tem trgu Slonokoščena obala in Gana je prizadela kombinacija močnega dežja in suše. Letos se je tako cena kakava povzpela že za skoraj 140 odstotkov. Primanjkljaj ponudbe, ki je zdaj celo največji v najmanj 60 letih, je opazen že nekaj časa. Lani je kakav med vsemi surovinami pridobil največ, dobrih 70 odstotkov, največ v zadnjih 15 letih. Večji proizvajalci čokolade se s "hedgingom" zaščitijo pred volatilnimi cenami, tako da dražje osnovne surovine ne prevalijo na potrošnike, vseeno pa je rast cen kakava seveda slaba novica za ljubitelje čokolade, predvsem za tiste, ki imajo radi temno čokolado, saj le-ta vsebuje veliko kakava. A najhujše šele prihaja, primanjkljaj se bo v polni meri predvidoma začutil ob koncu leta ali ob začetku naslednjega.