Po nekaj mirnih dneh sta se borzi v Šanghaju in Šendženu včeraj spet stresli in izgubili šest odstotkov, danes pa še nadaljnje štiri odstotke. Vzrok so bojazni, da kitajska centralna banka ne bo kmalu ukrepala z novim rahljanjem denarne politike, ampak bo raje posegla po novi devalvaciji juana. Kitajska valuta je prejšnji teden po posegu domače centralne banke izgubila skoraj štiri odstotke, kar utegne sprožiti valutno vojno, saj je to že zgodovinsko najučinkovitejši ukrep za spodbujanje izvoza. Finančni analitik Igor Erker vseeno miri: "V 90. letih je Kitajska celo za 20 do 30 odstotkov razvrednotila svojo valuto. Mislim, da vsa ta panika, ki smo jo gledali v medijih, služi le za njihovo večjo gledanost, branost oziroma naklado. Spomnimo se samo Grčije, ki je zadnje pol leta okupirala ves svet, danes pa je v medijih ni več. Skratka, kar se tiče Kitajske, nič posebnega. To ne bo ogrozilo svetovnega okrevanja," je povedal za Finančne krivulje na Valu 202.

Bolj kot Grčija skrbi Kitajska
Bolj zaskrbljeni so pri agenciji Moody's, kjer so v včeraj objavljenem poročilu opozorili pred naraščajočimi obrestmi v ZDA in možnem izstopu Grčije iz evrskega območja, vendar pa največja nevarnost preti iz Kitajske: Moody's namreč svari pred še večjim padcem tamkajšnjega delniškega trga in zlomom nepremičnina."Močna in daljša korekcija cen nepremičnin je ena največjih groženj svetovnemu gospodarstvu," so zapisali v četrtletnem poročilu, v katerem je še nekaj pesimističnih napovedi. Rast v državah G20 naj bi bila letos 2,7-odstotna, kar je manj od lanske 2,9-odstotne rasti. Naslednje leto se bo rast povišala na tri odstotke. V območju evra bo rast BDP-ja letos le 1,5-odstotna, pravijo pri Moody'su. Povprečna cena nafte brent naj bi bila naslednje leto 57 dolarjev za sod.

Baker na šestletnem dnu
Preverimo včerajšnje dogajanje še v številkah. Močan padec na Kitajskem je sicer povzročil negativno trgovanje na Zahodu, vendar so bile izgube zelo nežne. Frankfurtski DAX30, ki je v ponedeljek zdrsnil pod 11 tisoč točk, je izgubil 0,22 odstotka, londonski FTSE 100 (6.526 točk) pa 0,4 odstotka, s čimer je zdaj dobrih osem odstotkov pod aprila doseženim rekordom 7.122 točk. Britanski funt je v primerjavi s košarico valut dosegel najvišjo vrednost v sedmih letih in pol. Rahle izgube (0,2 odstotka) je imel tudi newyorški Dow Jones (17.511 točk). Največji trgovec na svetu Wal-Mart je imel v drugem letošnjem četrtletju 15 odstotkov nižji dobiček, poleg tega pa je znižal napoved dobička za letošnje leto. Delnice so izgubile tri odstotke in so zdrsnile na skoraj dveinpolletno dno. Nafta je še vedno v območju najnižje vrednosti po letu 2009, baker pa je pogledal pod psihološko mejo 5.000 dolarjev za metrično tono. Na Ljubljanski borzi se je končala šestdnevna rast Telekomovih delnic, ki so v tem obdobju pridobile 11 odstotkov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (18. avgust):

Faber: Medved že zagospodaril Wall Streetu
Nadaljnja usoda vodilnih svetovnih delniških trgov je, poleg dogodkov na Kitajskem, v veliki meri odvisna od politike ameriške centralne banke, ki se pripravlja na prvo zvišanje obresti po finančni krizi. Če bo Fed agresivneje zaostroval denarno politiko, se delnicam ne piše dobro. Večni pesimist Marc Faber, ki že nekaj let napoveduje zlom delniškega trga, je zdaj prepričan, da je newyorški trg stopil v prikrit medvedji trend (uradno se obdobje medveda začne šele takrat, ko je indeks 20 odstotkov pod vrhom): "Indeksi so resda blizu vrha, vendar je v indeksu S & P 500 veliko več delnic, ki so na enoletnem dnu, kot delnic, ki so na enoletnem vrhu," je razložil svojo trditev. Prepričan je, da se bodo težave še stopnjevale ob slabih novicah iz Azije, tako da bodo delniški indeksi leto končali na precej nižjih ravneh, kot so zdaj. Faber se celo boji, da utegne Wall Street doživeti 40-odstoten padec, ameriško gospodarstvo pa novo recesijo v naslednje pol leta, zato svetuje nakup zlata.

Kriza, ki je hujša kot Velika depresija
Da časi še zdaleč niso rožnati (čeprav se Fed pripravlja na višanje obresti, kar je bil vedno znak zaupanja v gospodarstvo), dokazuje tudi razmišljanje ekonomista Paula Ashwortha iz raziskovalne družbe Capital Economic. "ZDA preživljajo krizo, ki je hujša kot Velika depresija." V zadnjem letu se je produktivnost zvišala le za 0,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa samo za pol odstotka. V tem obdobju ZDA očitno niso ušle krempljem finančne krize, čeprav naj bi se uradno recesija končala sredi leta 2009. Res je, da je od takrat gospodarstvu uspela visoka rast zaposlenosti, vendar temu ni sledila rast plač in s tem življenjskega standarda, kar je skrita umazana podrobnost ameriškega okrevanja, je prepričan Ashworth: "Zastoj produktivnosti je življenjskemu standardu Američanov naredil več škode kot Velika recesija". Vse to naj bi bil še en dokaz, da ima od okrevanja veliko le Wall Street (indeks S & P je od marca 2009 poskočil za 210 odstotkov), povprečni ameriški delavec pa ne prav dosti.