14. aprila je vrednost bitcoina skoraj dosegla 65 tisoč dolarjev, vsak teden so sveže milijarde dolarjev in evrov z vsega sveta pritekale v ta vznemirljivi segment finančnega trga, ki je, čeprav je bila rast v zadnjem letu izjemna, obljubljal sanjske donose tudi v prihodnje. Letošnja zapoved številka ena med večjimi upravljavci premoženja je bila: "long bitcoin" oziroma: kupi bitcoin in ga drži, saj naj bi še letos dosegel 100 tisoč dolarjev (eter pa 10 tisoč). Številni so tem napovedim verjeli, spregledali pa vsa tveganja in opozorila, da je trg po tako dolgi in nori rasti zrel za večji popravek. Ta se je zgodilo, kot vedno, nenapovedano, a toliko bolj silovito. V sredo so bili padci najhujši, bitcoin je za hip padel na 30 tisoč dolarjev (najmanj po januarju), potem ko je bil še 10 dni prej pri 60 tisoč dolarjih. Tudi številni altkovanci so bili kar naenkrat pol nižje kot teden prej.

Pohlep je zamenjal strah
Seveda se v sami zgodbi s kriptovalutami, decentraliziranimi financami in tehnologijo veriženja blokov (blockchain), ki nedvomno prinaša številne prednosti, ni nič spremenilo, se je pa precej spremenil sentiment vlagateljev. "Potreben je bil le en tvit in izjava kitajske vlade, pa so šle kriptovalute iz mode in postale passe," so zapisali pri Deutsche Bank. Najprej je trg zamajal Elon Musk s tvitom, da Tesla ne bo več omogočala nakupa e-vozil z bitcoini, kar je na kriptotržišču povzročilo FUD-učinek (fear, uncertainty, doubt ‒ strah, negotovost, dvom). Vse skupaj so še poslabšali pomisleki, da je Tesla že odprodala svoje bitcoine, ki jih je januarja kupila v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Ko so si kriptovalute že malo opomogle od Muskovega tvita, je udarila še Kitajska, ki je napovedala, da ne bo dovolila transakcij s kriptovalutami, in posvarila vlagatelje pred špekulativnim trgovanjem z njimi.

Tudi rudarjem niso prizanesli
Kitajski podpredsednik vlade Liu He je s še večjo regulacijo zagrozil kriptomenjalnicam s sedežem v Hongkongu (svoje storitve bodo lahko ponujale le profesionalnim vlagateljem), prizanesel ni niti rudarjem. Kot je znano, je zaradi nizkih stroškov elektrike približno 70 odstotkov vseh novih bitcoinov prirudarjenih na Kitajskem (nove bitcoine ustvarjajo superzmogljivi računalniški sistemi, ki rešujejo zapletene operacije). Čeprav so kitajske oblasti že nekaj let precej sovražno razpoložene do kriptovalut, so tokratne izjave trgu prišle do živega. Ko so kriptovalute prebile podporne ravni, so se sprožila stop-loss naročila, kar je prineslo še bolj dramatične padce. Pri JP Morganu že ugotavljajo, da veliki institucionalni vlagatelji (ravno ti so bili pomemben dejavnik rasti v zadnjem letu) prodajajo bitcoine in kupujejo zlato.

Bo Fed zaradi inflacije spremenil mnenje?
Tudi na Wall Streetu je bil teden negativen, a padci so bili v primerjavi s kriptovulatami neznatni. Dow Jones je v petih dneh izgubil pol odstotka. Številni makroekonomski podatki o močnem okrevanju prinašajo skrbi, da se gospodarstva pregrevajo. Poročilo o zadnji Fedovi seji (Fed's minutes) kaže, da bodo morale denarne oblasti ob vse živahnejši gospodarski dejavnosti v prihodnjih mesecih začeti razmišljati o zaostrovanju denarne politike, najprej v obliki znižanja obsega odkupov obveznic (tapering). Ti strahovi že puščajo vtis na Wall Streetu, ki je postal popolnoma odvisen od gromozanskih likvidnostnih injekcij centralnih bank in vlad. Vsi se bojijo, kaj bo, ko te poplave denarja ne bo več, bojazen številka dve pa je povezana z inflacijo, ki je opazna predvsem pri rasti cen surovin. Tudi Fed bo moral, če bo šlo tako naprej, priznati, da inflacija ni le začasen pojav.